Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki s svojim delom so ali še vedno vplivajo na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Josip Vancaš.
Josip Vancaš je bil eden od najpomembnejših arhitektov v Avstro-Ogrski v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Rodil se je v mestu Sopron na ozemlju današnje Madžarske. Ker je večino življenja preživel v Sarajevu in BiH (1883–1921), ga štejemo za sarajevskega arhitekta.
Z delom pustil pečat v celotni monarhiji
Srednjo šolo je končal v Zagrebu, študiral pa je na Visoki tehnični šoli na Dunaju (1876–1881). Po zaključku študija se je posvetil preučevanju gotske in renesančne arhitekture. Leta 1883 se je na poziv bosanske vlade preselil v Sarajevo, kjer je z manjšimi premori preživel skoraj 40 let. Kot poslanec bosanskega parlamenta je leta 1911 napisal resolucijo o zaščiti spomenikov kulture v BiH.
Poleg BiH, kjer je dizajniral preko 200 stavb, je ustvarjal tudi v drugih delih avstro-ogrske monarhije, in sicer: v Sloveniji (Ljubljana, Bled), na Hrvaškem (Zagreb, Osijek), Madžarskem (Budimpešta) in drugod. Največ je ustvarjal v secesijskem stilu, kombiniral pa je tudi elemente romanskega, gotskega in renesančnega stila. Umrl je v Zagrebu, leta 1932, kjer je živel od leta 1921.
Popotresna obnova Ljubljane
Ljubljano je leta 1895 prizadel katastrofalen potres, v katerem je bilo uničenih približno 20 odstotkov stavb v mestu. Po potresu je mesto obiskal cesar Franc Jožef I. in avstro-ogrske oblasti so se odločile, da v Ljubljano napotijo vse najboljše arhitekte v monarhiji, ki bodo sodelovali v obnovi mesta (Koch, Fabiani, Sigmundt idr.). Med njimi je tudi bil Josip Vancaš.
Slednji je na Čopovi ulici dizajniral Mestno hranilnico (1903–1904), ki je zgrajena v secesijskem stilu in je še danes največja palača v tej ulici, v njej pa se nahaja poslovalnica Nove ljubljanske banke. Fasado krasita kipa, alegoriji trgovine in proizvodnje. Bančna dvorana v prvem nadstropju je prav tako izdelana v secesijskem stilu. V pritličju so trgovski lokali, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja.
Avtor najvidnejših stavb na Miklošičevi cesti
Na Miklošičevi cesti, ki so jo poleg Vancaša, urejali še Maks Fabiani in Ciril Metod Koch je zgradil znameniti Hotel Union (1903–1905). Tako notranjost kot zunanjost hotela sta zgrajena v secesijskem slogu. Okrasna stekla oken in vrat ohranjajo originalno okrasje in so posebnost v Evropi. V kompleksu je velika dvorana, namenjena koncertom, kongresom, plesom in drugim prireditvam. Po odprtju je bil Hotel Union nekaj let največja zgradba v Ljubljani. Več o Hotelu Union si lahko preberete tukaj.
Poleg hotela je na Miklošičevi cesti je Vancaš oblikoval še stavbo nekdanje Ljudske posojilnice (1907–1908). Tipično secesijsko pročelje stavbe zaznamujeta keramična obloga v slogu dunajskega arhitekta Otta Wagnerja in plitvi balkoni, ki spominjajo na slog Maksa Fabianija. Na strehi sta dve sedeči ženski figuri, bosi in razkritih ramen, opremljeni z mošnjičkom, panjem in ščitoma, na katerih sta upodobljeni čebela in mravlja, simbola varčnosti, marljivosti in denarnega bogastva.
Če želite izvedeti več o ustvarjanju Josipa Vancaša v slovenski prestolnici, trenutno poteka razstava Mestna hranilnica ljubljanska 110 let. Brezplačno si jo lahko ogledate do 31. decembra 2015 na Trgu Republike 2 v Ljubljani (NLB Galerija Avla).
