Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Jurij Zaninović.
Prejšnji mesec smo ob 100. obletnici smrti Franca Jožefa veliko pisali o cesarjevih zaslugah za razvoj Kranjske, tokrat pa se bomo posvetili arhitektu, ki je skupaj s Francom Jožefom zaslužen za izgradnjo danes enega najbolj prepoznavnih znamenitosti Ljubljane – Zmajskega mostu.
Otroštvo je zaznamoval Trst
Jurij Zaninović je bil dalmatinski arhitekt, ki se je rodil v Splitu leta 1876. Šolal se je najprej v Trstu, kamor se je njegova družina preselila leta 1887. Jurijev oče je bil pilot in polarni raziskovalec. Jurij se je najprej izobraževal v Trstu, po zaključenem študiju na dunajski šoli Otta Wagnerja (podobno kot Jože Plečnik) pa se je zaposlil kot arhitekt pri tamkajšnjem podjetju Pittel & Brausewetter. Leta 1913 je postal predsednik tržaškega društva inženirjev in arhitektov. Po prvi svetovni vojni je zaradi političnih, gospodarskih in ideoloških sprememb, ki so prizadele Trst, emigriral v Argentino, kjer je leta 1946 v Buenos Airesu tudi umrl.
Zmajski most
Zaninović je kot učenec Wagnerjeve šole največ ustvarjal v secesijskem slogu. V njegovem opusu so stanovanjske stavbe v Dubrovniku, Varšavi in na Dunaju. Deloval je še v Zadru in na Hvaru, največ pa v Trstu, kjer je deloval tudi skupaj z bratom Ginom Zaninovićem, ki je bil po poklicu inženir. Kljub številnim stvaritvam po celi tedanji Avstro-Ogrski monarhiji, pa je njegovo najbolj prepoznavno delo zagotovo Zmajski most v Ljubljani.
Zmajski most je cestni most čez reko Ljubljanico, ki je bil zgrajen v času županovanja Ivana Hribarja kot zamenjava za predhodni leseni Mesarski most, ki je bil močno poškodovan v potresu leta 1895. Arhitektonska zasnova mostu je bila za tisti čas inovativna. Narejen je namreč iz armiranega betona po tehniki avstrijskega inženirja Josefa Melana, znamenitega projektanta železobetonskih mostov in očeta teorije statičnega izračuna velikih visečih mostov. V času nastanka je bil Zmajski most eden prvih železobetonskih mostov v Evropi in prva železobetonska konstrukcija v mestu.
Po Zaninovićevih načrtih so bile izdelane betonske obloge, balustrade, pa tudi kipi zmajev iz bakrene pločevine. Svetilke na ograji mostu so sprva delovale na plin. Zmajski most krasijo štiri večje skulpture zmajev iz tolčenega bakra, skupaj z manjšimi pa je na mostu kar 20 kipov zmajev. Zmaji so bili izdelani v dunajski tovarni A.M. Beschorner, kjer izdelujejo dekorativne predmete. Namesto zmajev so bili sicer prvotno predvideni kipi krilatih levov (grifoni).
Secesijski presežek
Ob odprtju leta 1901 je bil most posvečen štiridesetletnici vladavine cesarja Franca Jožefa I. in zato poimenovan Jubilejni most (nemško Jubiläumsbrücke). Na obeh straneh mostu so v ta namen izpisane letnice 1848–1888, obletnico pa sta obeleževali tudi spominski plošči v slovenščini in nemščini. Nemško so po letu 1918 odstranili, zato danes tam stoji le še bronasta, v slovenskem jeziku. Po razpadu Avstro-Ogrske je uporaba uradnega imena zamrla in most je, zaradi svojega okrasja, postal znan kot Zmajski most. Danes velja za enega najznamenitejših secesijskih mostov oziroma primerkov secesijske arhitekture v Evropi nasploh, zato je temu primerno tudi zaščiten kot tehniški spomenik.
