25. decembra leta 1924 je v Mariboru umrl slovenski skladatelj in dirigent italijanskega rodu, Viktor Parma. Star je bil 66 let. Njegovo truplo so nato prepeljali v Ljubljano, kjer počiva na pokopališču pri Sv. Križu. Parma je bil imeniten gledališki skladatelj romantične smeri. V skladateljskem smislu se je zgledoval po Verdiju. Napisal je pet oper in štiri operete ter bil doma najpopularnejši skladatelj svojega časa. Najbolj znana je njegova opera Zlatorog.
Rojen je bil v Trstu 20. februarja 1858. Svojo mladost je preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in Trentu, kjer je na tamkajšnji gimnaziji maturiral. Na Dunaju je študiral pravo in hkrati obiskoval predavanja skladatelja Antona Brucknerja. Služboval je kot jurist v upravnih službah po raznih slovenskih krajih. V večini krajev, kjer je delal, je organiziral tudi glasbeno življenje. V času prve svetovne vojne mu je avstrijska vlada prizadejala veliko nevšečnosti. Sprva so ga suspendirali, nato pa še prisilno upokojili. Konec vojne je dočakal na Dunaju, po razpadu Avstro-Ogrske pa se je preselil v Maribor, kjer je deloval kot zborovodja.
Po Parmi je poimenovana ulica v ljubljanskem naselju Bežigrad in je edina ulica, ki se je v naši prestolnici obdržala še iz časa italijanske okupacije mesta v drugi svetovni vojni.
Več o Viktorju Parmi si lahko preberete v knjigi – Paolo Petronio, Viktor Parma – Oče slovenske opere (Viktor Parma – Il padre dell’opera slovena), Trieste/Trst, 2002.
Viktor Parma, Vir: Ilustrirani Slovenec (11.03.1925)