6. julija leta 1835 je umrl slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik Matija Čop. Star je bil le 38 let.
Eden najboljših prijateljev Franceta Prešerna in učenjakov prve polovice 19. stoletja je bil zagotovo Matija Čop. Marljivi Gorenjec je svoje osnovno šolanje in dva letnika filozofije opravil v Ljubljani. Tretji letnik je končal na Dunaju in s tem postal gimnazijski profesor. Na Dunaju se je seznanil z Jernejem Kopitarjem. V tem času se je ukvarjal s staro provansalsko trubadursko literaturo, in seznanjal z angleško in špansko književnostjo. Navduševal se je nad romanskimi pesniškimi oblikami, s katerimi je kasneje vplival na Prešerna. Ker je hotel vsako delo brati v izvirniku se je tekom življenja naučil kar 19 tujih jezikov. Odlično je poznal tako sodobno kot klasično literaturo.
Po vrnitvi iz cesarske prestolnice je študiral bogoslovje, vendar kmalu ugotovil, da to ni zanj. Opravil je potrebne izpite za gimnazijskega profesorja ter poučeval nekaj let na Reki in v Lvovu, kjer je bil celo profesorski pripravnik na univerzi. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto licejskega knjižničarja in po letu 1831 je opravljal le to službo. Bil je med najbolj izobraženimi Slovenci tistega časa. V času izhajanja Kranjske čbelice je bil njen cenzor in s spisom v nemščini Slovenska abecedna vojna leta 1833 posegel tudi v črkarsko pravdo. Zavzemal se je za visoko slovensko književnost, namenjeno izobražencem in zavračal mnenja, da je slovenščina primerna le za nižji sloj.
Matijo Čopa štejemo za prvega slovenskega modernega bibliotekarja, saj je kot vodja ljubljanske licejske knjižnice uredil in po katalogih popisal v 7 letih 40 tisoč knjig, ki veljajo za osnovo današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot ljubitelj knjig je tudi sam nakupil okoli 4 tisoč zvezkov v vseh evropskih jezikih. Po njem se imenuje najvišje priznanje na področju bibliotekarstva: Čopova diploma. Na današnji dan leta 1835 je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v reki Savi pri Tomačevem. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V Spomin Matije Čopa in mu zložil nagrobni napis. Tudi Ljubljana se mu je poklonila s poimenovanjem danes najbolj obljudene ulice v središču mesta, Čopova ulica.
Matija Čop (FOTO: Wikipedia)
