10. julija leta 2009 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, novinar, športni funkcionar, dramatik in politik Peter Božič. Star je bil 76 let.
Peter Božič je kot ljubljanski mestni svetnik širši slovenski in mestni javnosti postal znan potem, ko je leta 2009 kot odgovor na predlog najmočnejše slovenske desne stranke, da naj se zbrišejo vsa obeležja po Sloveniji s Titovim imenom, podal predlog, da se novo cesto, ki povezuje Žale z rondojem Tomačevo, poimenuje prav po Titu. Sledila je ostra politična debata, sodba ustavnega sodišča, ki je zavrglo poimenovanje po nekdanjem predsedniku socialistične Jugoslavije. Čeprav je Božič kot intelektualec doživel tudi represijo nekdanjega režima, se je do konca zavzemal, da bi dobil nekdanji jugoslovanski državnik ponovno svojo ulico v Ljubljani. Božičevo življenje je bilo zaznamovano z vojno, pomanjkanjem in s stalno borbo, svojo pokončno držo kljub nizki rasti pa je ohranjal celo življenje. Med drugo svetovno vojno je kot otrok komajda preživel slovito bombardiranje Dresdna. Nato je odraščal v Ljubljani in v Mariboru, kjer so ga kot dijaka obsodili protidržavnega delovanja, politična stigma pa ga je spremljala še dolga karierna leta. Neuspešno je študiral slavistiko in gozdarstvo, se preživljal s pisanjem, potem pa se je zaposlil kot knjižničar in učitelj na vaški šoli blizu Ljubljane. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije.
