- Izločitev Avstro-Ogrske iz prve svetovne vojne je čez slovensko ozemlje, ki je postalo del novonastale Države SHS, pognalo več kot četrt milijona vojakov. Slovenske oblasti so ob pomoči vojske in Narodne straže pretečo nevarnost uspešno izpeljale.
- Morija prve svetovne vojne je pretresla svetovni zemljevid, na katerem se je prvič izpisalo tudi ime Slovencev. V novonastali Državi SHS so dosegli suverenost in svoj dolgo željeni državnopolitični obstoj.
- Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, večtedenska prireditev, za katero so za Bežigradom zgradili velik in modern stadion. Na njem se je v glavnih dneh zleta nagnetlo tudi po 50.000 nastopajočih in obiskovalcev.
- »Rojak ustrelil rojaka«, je poročal Slovenec februarja 1906. Nič posebnega, če se ne bi dogodek, ki je bil posledica nezvestobe v domovini, zgodil v ZDA. Domači problemi so se v obdobju množične selitve Slovencev v Ameriko še kako pogosto prenesli preko luže.
- Čas velike vojne pred 100 leti je prinesel vrsto revolucionarnih novosti, nekaj jih je za avstro-ogrsko vojsko izumil tudi slovenski častnik Fridolin Kavčič (1859-1922).
- Leta 1882 so časopisi onstran luže poročali o “nenavadno močnem človeku” z imenom Jonas James, ki je po vsej državi zbudil veliko zanimanja. Ameriški Martin Krpan je svoje mesto našel tudi v slovenskem dnevniku.
- Pred dobrimi 150 leti je stražo na ljubljanskem gradu prestrašil bel mož, ki ga niso ustavili niti streli. Kaj je strašilo, je ostalo za vedno nepojasnjeno.
- Časopis Slovenec je leta 1882 priobčil kratko zanimivost o ljudeh brez zob, ki bivajo v neki vasi na Moravskem.
- Mestne oblasti v Ljubljani so se v drugi polovici 19. stoletja odločile zajeziti problem stekline. Ker je veliko okužb prihajalo zaradi ugrizov steklih živali, so vpeljale pasji davek.
