»Jaz pišem vam – je mar mogoče?« Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; če ne drugače, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obeležujejo dan ruskega jezika – rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799–1837). Pesnik se je s svojimi…
Letos mineva 80 let od invazije sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Vojna je državo pustila popolnoma opustošeno, politične in ideološke razlike pa celotno področje bivše skupne države čuti še danes.
Eno od najkompleksnejših, a obenem najzanimivejših interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vprašanje vojnega ujetništva v ruski državi. Prispevek analizira razglednico za Mežičanko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetništva leta 1916 poslal njen mož Franc Breznik.
Ljubljansko barje je najbližjim prebivalcem dolga stoletja povzročalo številne težave. V 18. stoletju je prišlo do prve uspešne melioracije, njenega izvajalca Franca Mateja Zorna pa je vladarica Marija Terezija nagradila z viteškim stanom.
Dolgoletni trener ASK Primorja in SK Ljubljane Nedeljko Buljević je na vožnji z vlakom iz Beograda v Zagreb januarja 1940 neznanemu novinarju zagrebških Ilustrovanih sportskih novosti (1936-41) povedal marsikaj o svojih izkušnjah v prvi svetovni vojni in o slovenskem nogometu.
Pierre Toussaint Tabouret je leta 1728 v Ljubljani odprl prvo manufakturo za svilene izdelke na Kranjskem in po mestu postavil nasade belih murv.
Kaj so bili cesarski patenti in kako se je slovenščina v sredini 18. stoletja razvila in uveljavila kot upravni jezik znotraj Habsburške monarhije?
Letos obeležujemo 200 let Ljubljanskega kongresa, verjetno največjega dogodka v zgodovini Ljubljane, ko je mesto gostilo vse najpomembnejše evropske voditelje.
Prikazuje mestno veduto gledano s Šmartina. Najvišji je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana, desno od nje je Rožnovenska cerkev in cerkev Priprošnjikov proti kugi, obrambni stolp ter rob mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani je videti stolp, ki je varoval gornja mestna vrata in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo…
Industrializacija in hiter razvoj avtomobilizma po drugi svetovni vojni, skupaj s splošnim družbenim napredkom in zvišanjem življenjskega standarda, so v Socialistični republiki Sloveniji povzročili potrebo po gradnji novih in širših modernih cestah. Leta 1949 je bilo samo v Ljubljani registriranih 852 avtomobilov, že leta 1955 pa 1.490 avtomobilov. Proti koncu…
Beseda borza ima različne etimološke različice. V stari grščini (βύρσα, býrsa) naj bi pomenila živalsko kožo, iz latinščine (bursa) jo prevajamo kot usnjeno torbo ali vrečo denarja, najbolj znana zgodba in tudi najbolj verjetna razlaga pa sega v srednji vek. Borza kot simbolni in fizični prostor institucije za izmenjavo, prodajo…
Zadnja predvojna statistika slovenskega sokolstva iz leta 1913 poroča o 92 društvih, 1 ženskem društvu, 15 odsekih in 7 ženskih odsekih s skupaj 6613 člani, 551 naraščaja in 1666 učenci ter 1040 ženskami in 521 učenkami. Rast je nato za nekaj let prekinila prva svetovna vojna, po njej pa je…
Slovenščina 
English (UK)