Letos mineva 160 let od rojstva ruskega politika iz predrevolucionarnega obdobja Pjotra Stolipina. Po razpadu Sovjetske zveze, predvsem pa v zadnjem desetletju, je ponovno postal tema raziskav ruskih zgodovinarjev in zgled vladajočim krogom na čelu s predsednikom Putinom.
Letos obeležujemo 60 let od prve konference neuvrščenih, ki jo je gostil Beograd. Neuvrščeni, gibanje, katerih ena vodilnih članic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v času hladne vojne.
Nogomet v Ljubljani ima dolgo zgodovino. Od skromnih začetkov na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je v dveh desetletjih razvil v enega najpopularnejših in najbolj razširjenih športov.
Pod naslovom Ljubljanski derby je leta 1926 izšla nadvse zanimiva pesmica o napetem nogometnem dvoboju med osrednjima ljubljanskima kluboma Ilirijo in Primorjem.
Letos obeležujemo 20 let od terorističnih napadov na ZDA. Napade 11. septembra 2001 in njegove posledice štejemo za ene najpomembnejših dogodkov v tretjem tisočletju.
Marca smo obeležili stoletnico nastanka Labinske republike, ki jo štejemo za prvi organiziran upor proti fašizmu.
Letos obeležujemo 200 let od smrti francoskega državnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.
»Jaz pišem vam – je mar mogoče?« Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; če ne drugače, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obeležujejo dan ruskega jezika – rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799–1837). Pesnik se je s svojimi…
Letos mineva 80 let od invazije sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Vojna je državo pustila popolnoma opustošeno, politične in ideološke razlike pa celotno področje bivše skupne države čuti še danes.
Eno od najkompleksnejših, a obenem najzanimivejših interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vprašanje vojnega ujetništva v ruski državi. Prispevek analizira razglednico za Mežičanko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetništva leta 1916 poslal njen mož Franc Breznik.
Ljubljansko barje je najbližjim prebivalcem dolga stoletja povzročalo številne težave. V 18. stoletju je prišlo do prve uspešne melioracije, njenega izvajalca Franca Mateja Zorna pa je vladarica Marija Terezija nagradila z viteškim stanom.
Dolgoletni trener ASK Primorja in SK Ljubljane Nedeljko Buljević je na vožnji z vlakom iz Beograda v Zagreb januarja 1940 neznanemu novinarju zagrebških Ilustrovanih sportskih novosti (1936-41) povedal marsikaj o svojih izkušnjah v prvi svetovni vojni in o slovenskem nogometu.
Slovenščina 
English (UK)