200 let od smrti Napoleona Bonaparta
Letos obeležujemo 200 let od smrti francoskega državnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.
Pismo diplomata: nevidna vez med Puškinom in Ljubljano
»Jaz pišem vam – je mar mogoče?« Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; če ne drugače, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obeležujejo dan ruskega jezika – rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799–1837). Pesnik se je s svojimi…
80 let od začetka II. svetovne vojne v Jugoslaviji
Letos mineva 80 let od invazije sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Vojna je državo pustila popolnoma opustošeno, politične in ideološke razlike pa celotno področje bivše skupne države čuti še danes.
Slovenski glas iz ruskega ujetništva v Mežico
Eno od najkompleksnejših, a obenem najzanimivejših interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vprašanje vojnega ujetništva v ruski državi. Prispevek analizira razglednico za Mežičanko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetništva leta 1916 poslal njen mož Franc Breznik.
Za izsuševanje Ljubljanskega barja dobil viteški stan
Ljubljansko barje je najbližjim prebivalcem dolga stoletja povzročalo številne težave. V 18. stoletju je prišlo do prve uspešne melioracije, njenega izvajalca Franca Mateja Zorna pa je vladarica Marija Terezija nagradila z viteškim stanom.
Slovenski športni karakter med obema svetovnima vojnama
Dolgoletni trener ASK Primorja in SK Ljubljane Nedeljko Buljević je na vožnji z vlakom iz Beograda v Zagreb januarja 1940 neznanemu novinarju zagrebških Ilustrovanih sportskih novosti (1936-41) povedal marsikaj o svojih izkušnjah v prvi svetovni vojni in o slovenskem nogometu.
Prvo svilarno v Ljubljani postavil Francoz
Pierre Toussaint Tabouret je leta 1728 v Ljubljani odprl prvo manufakturo za svilene izdelke na Kranjskem in po mestu postavil nasade belih murv.
Iz zasebne zbirke: Cesarski patenti v slovenščini
Kaj so bili cesarski patenti in kako se je slovenščina v sredini 18. stoletja razvila in uveljavila kot upravni jezik znotraj Habsburške monarhije?
Ljubljanski kongres gostil evropsko politično smetano
Letos obeležujemo 200 let Ljubljanskega kongresa, verjetno največjega dogodka v zgodovini Ljubljane, ko je mesto gostilo vse najpomembnejše evropske voditelje.
Iz zasebne zbirke: Najstarejša upodobitev Kranja
Prikazuje mestno veduto gledano s Šmartina. Najvišji je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana, desno od nje je Rožnovenska cerkev in cerkev Priprošnjikov proti kugi, obrambni stolp ter rob mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani je videti stolp, ki je varoval gornja mestna vrata in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo…
Čemeren Tito na gradbišču prve slovenske avtoceste
Industrializacija in hiter razvoj avtomobilizma po drugi svetovni vojni, skupaj s splošnim družbenim napredkom in zvišanjem življenjskega standarda, so v Socialistični republiki Sloveniji povzročili potrebo po gradnji novih in širših modernih cestah. Leta 1949 je bilo samo v Ljubljani registriranih 852 avtomobilov, že leta 1955 pa 1.490 avtomobilov. Proti koncu…
Mineva skoraj stoletje od odprtja prve ljubljanske borze
Beseda borza ima različne etimološke različice. V stari grščini (βύρσα, býrsa) naj bi pomenila živalsko kožo, iz latinščine (bursa) jo prevajamo kot usnjeno torbo ali vrečo denarja, najbolj znana zgodba in tudi najbolj verjetna razlaga pa sega v srednji vek. Borza kot simbolni in fizični prostor institucije za izmenjavo, prodajo…
Slovenščina 
English (UK)