Slovenski glas iz ruskega ujetništva v Mežico

Eno od najkompleksnejših, a obenem najzanimivejših interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vprašanje vojnega ujetništva v ruski državi. Prispevek analizira razglednico za Mežičanko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetništva leta 1916 poslal njen mož Franc Breznik.

Read

Za izsuševanje Ljubljanskega barja dobil viteški stan

Ljubljansko barje je najbližjim prebivalcem dolga stoletja povzročalo številne težave. V 18. stoletju je prišlo do prve uspešne melioracije, njenega izvajalca Franca Mateja Zorna pa je vladarica Marija Terezija nagradila z viteškim stanom.

Read

Slovenski športni karakter med obema svetovnima vojnama

Teden v slikah, št. 11, 1937, str. 5

Dolgoletni trener ASK Primorja in SK Ljubljane Nedeljko Buljević je na vožnji z vlakom iz Beograda v Zagreb januarja 1940 neznanemu novinarju zagrebških Ilustrovanih sportskih novosti (1936-41) povedal marsikaj o svojih izkušnjah v prvi svetovni vojni in o slovenskem nogometu.

Read

Iz zasebne zbirke: Najstarejša upodobitev Kranja

Najstarejša upodobitev Kranja

Prikazuje mestno veduto gledano s Šmartina. Najvišji je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana, desno od nje je Rožnovenska cerkev in cerkev Priprošnjikov proti kugi, obrambni stolp ter rob mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani je videti stolp, ki je varoval gornja mestna vrata in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo…

Read

Čemeren Tito na gradbišču prve slovenske avtoceste

Industrializacija in hiter razvoj avtomobilizma po drugi svetovni vojni, skupaj s splošnim družbenim napredkom in zvišanjem življenjskega standarda, so v Socialistični republiki Sloveniji povzročili potrebo po gradnji novih in širših modernih cestah. Leta 1949 je bilo samo v Ljubljani registriranih 852 avtomobilov, že leta 1955 pa 1.490 avtomobilov. Proti koncu…

Read

Mineva skoraj stoletje od odprtja prve ljubljanske borze

Filharmonija in Kranjski deželni dvorec

Beseda borza ima različne etimološke različice. V stari grščini (βύρσα, býrsa) naj bi pomenila živalsko kožo,  iz latinščine (bursa) jo prevajamo kot usnjeno torbo ali vrečo denarja, najbolj znana zgodba in tudi najbolj verjetna razlaga pa sega v srednji vek. Borza kot simbolni in fizični prostor institucije za izmenjavo, prodajo…

Read

Sokolska obleka načelnice mariborske župe

Zadnja predvojna statistika slovenskega sokolstva iz leta 1913 poroča o 92 društvih, 1 ženskem društvu, 15 odsekih in 7 ženskih odsekih s skupaj 6613 člani, 551 naraščaja in 1666 učenci ter 1040 ženskami in 521 učenkami. Rast je nato za nekaj let prekinila prva svetovna vojna, po njej pa je…

Read