Ivo Štandeker je bil novinar in fotograf Mladine, ki je umrl med poročanjem iz obleganega Sarajeva.
Ivo Štandeker je bil slovenski novinar in fotograf rojen 22. avgusta leta 1961 v prestolnici slovenske Štajerske, Mariboru. Bil novinar in fotograf Mladine, ki se je med desetdnevno vojno za neodvisnost Slovenije uveljavil kot vojni poročevalec. Pozneje je nadaljeval s poročanjem z bojišč na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, kjer je tudi umrl.
Junija leta 1992 je bil med poročanjem o srbskem obleganju Sarajeva v sarajevskem naselju Dobrinja hudo ranjen v eksploziji granate izstreljene iz položajev vojske Republike Srbske. Hkrati z njim je bila ranjena Jana Schneider, takrat 40-letna ameriška fotoreporterka Sterna in Newsweeka, s katero sta več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine. Ranjena fotoreporterja so prepeljali v bolnišnico Pale, večurna agonija poskusa prevoza ranjencev v klinični center v Sarajevu pa se je končala s Štandekerjevo smrtjo.
Dobitnik častnega znaka svobode Republike Slovenije
V napadu, ki je bil usoden za šele 30-letnega novinarja, je Schneiderjeva o dogodku povedala, da sta s Štandekerjem skušala priti do točke, od koder bi lahko fotografirala vzpetino Mojmilo, kjer naj bi bili utaborjeni srbski vojaki. Schneiderjevo, ki so ji nogo za las rešili pred amputacijo, je dogodek trajno zaznamoval in je nato izginila tako rekoč brez sledi. V ZDA, kjer je bila nekaj časa celo brezdomka, nekaj časa je živela pri starših, a je vedno znova izginila, službo vojne reporterke pa je opustila.
Štandeker je bil sicer tudi poznavalec ter ljubitelj stripa in prevajalec iz nemščine in angleščine. Pri Studii Humanitatis je prevajal filozofske zapise iz nemščine v slovenščino ter Žižkove filozofsko-psihoanalitične tekste iz slovenščine v nemščino. Med drugim je prevedel Freuda in Habermasa. Za novinarja je bil izjemno razgledan. Vmes je študiral humanistiko.
Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«
V Sarajevu so mu postavili spominsko ploščo
Na devetnajsto obletnico njegove smrti so 16. junija leta 2011 v sarajevskem naselju Dobrinja II, prav kjer je Štandekerja zadela granata, postavili spominsko ploščo. Tega dogodka so se tedaj udeležili predstavniki slovenskega veleposlaništva v Sarajevu na čelu s tedanjim veleposlanikom Andrejem Grasselijem, pripadniki slovenske vojske, ki delujejo v okviru enotah EUFOR-a v BIH, predstavniki Društva novinarjev Slovenije, člani Slovenskega kulturnega društva Cankar iz Sarajeva, tedanji župan Sarajeva Alija Behmen ter tudi številni Sarajevčani. Na spominski plošči je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta, ne pa tudi tistih, ki jih uničujejo«.
Nacionalna televizija je petnajst let po Štandekerjevi smrti predvajala dokumentarni film Edvarda Žitnika z naslovom Čas nevarnega življenja, ki se spominja zadnjih Štandekerjevih dni pred njegovo tragično smrtjo v sarajevskem naselju Dobrinja.
Krvavi davek slovenskih poročevalcev
Ivo Štandeker ni bil edini slovenski novinar ubit tekom poročanja o vojni v Bosni in Hercegovini. Konec leta 1992 je v Foči padel tudi fotoreporter Alojz Krivograd. Krivograd je izginil potem, ko ga je prijela srbska patrulja, njegove posmrtne ostanke pa so našli šele leta 2005 v jami Piljak.
Kaj se je točno zgodilo s fantom, ni bilo nikdar razjasnjeno, ugibajo pa, da je bilo zanj usodno, da ni nikdar nosil s seboj novinarske izkaznice, medtem ko je imel pri sebi policijsko izkaznico, ki mu jo je podpisal zloglasni hrvaški polkovnik Branimir Glavaš, pozneje obsojen zaradi vojnih zločinov. Umrl je še mlajši kot Štandeker, star šele 29 let.
