Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so s svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Gustav Mahler, svetovno znan skladatelj, dirigent in pianist.
Kot turistični vodnik v Ljubljani delam že pet let, a me je do zdaj le en tuji »tour leader«, zaprosil, naj skupini pokažem Mahlerjevo hišo na Mestnem trgu. Na moje presenečenje je šlo za turističnega vodnika iz Turčije, ki je Ljubljano prvič obiskal pred 30. leti in je z navdušenjem govoril o lepotah mesta še iz časa socializma.
Ko Mahler postane Johnnie Walker
Z Mahlerjem je povezan tudi nekoliko bolj humorističen trenutek. Ko smo s skupino stali ob Mahlerjevem kipu, je eden izmed gostov vprašal, kdo je ta oseba, na kar mu je njihov vodja odgovoril, da gre za Johnnieja Walkerja. V mislih je imel seveda tistega Džonija, ki ga včasih radi spijemo. Po vseh teh letih tako žalostno ugotavljam, da večina tujih turistov, pa tudi domačinov, ne ve, da je Mahler deloval v Ljubljani.
Ko je bil Gustav Mahler?
Gustav Mahler se je rodil 7. junija leta 1860 majhni vasi Kaliště v Bohemiji, ki je bila tedaj del Avstrijskega cesarstva. Družina se je kmalu preselila v moravsko mesto Jihlava, kjer je Mahler preživel večino svoje mladosti. Pri štiri letih se je začel učiti harmoniko, kmalu zatem pa tudi klavir.
Pri desetih je prvič nastopil kot pianist in z dvanajstimi leti koncertiral s tehnično zahtevno glasbo Liszta in Thalberga. Pri petnajstih je odšel na Dunaj in študiral na konservatoriju klavir pri Juliusu Epsteinu ter kompozicijo pri Franzu Krennu. Leta 1877 je končal gimnazijo v Jihlavi, leto kasneje pa diplomiral na konservatoriju.
Mahler prispe v Ljubljano
Leta 1880 je Gustav Mahler postal dirigent v poletnem gledališču v Bad Hallu, zdraviliškem mestecu v bližini Linza. Sprva dela ni želel sprejeti, saj mu se je zdelo nepomembno, a si je po nasvetu Juliusa Epsteina premislil, ko mu je ta zagotovil, da bo zelo hitro napredoval v karieri. Tako je tudi bilo in Mahlerjeva naslednja postaja je bila tedanja prestolnica Kranjske, Ljubljana.
Kot dirigent je deloval v kranjskem deželnem gledališču od septembra 1881 do aprila 1882. Plača dirigenta v Deželnem gledališču je bila sicer slaba, ampak ta mala, obenem pa zelo iznajdljiva ustanova, je bila odločna, da uprizori tudi nekatera bolj ambiciozna in zahtevna dela. Tako je Mahler leta 1882 v Ljubljani izvedel svojo prvo opero (Verdijevega Trubadurja). To je bila prva od desetih oper, ki jih je izvedel v Ljubljani. Tekom svojega bivanja na Kranjskem je Gustav Mahler nastopil tudi kot pianist na koncertu Filharmonične družbe, predhodnice današnje Slovenske filharmonije.
Mahlerjev višek kariere
Spomladi leta 1882 se je Mahler vrnil na Dunaj, nato pa je deloval še v češkem Olomoucu (1883), nemškem Kasslu (1883 – 1885), Pragi (julij 1885 – 1886), Leipzigu (julij 1886 – maj 1888) in v Budimpešti (oktober 1888 – marec 1891).
Od marca 1891 do aprila 1897 je bil v prvi dirigent hamburškem Mestnem gledališču. Leta 1897 je najprej prevzel vodenje habsburške Cesarske filharmonije, kasneje pa postal umetniški vodja dunajske Opere. Mahler je v tej častitljivi ustanovi od vseh neizprosno zahteval popolno predanost glasbi.
V dunajskih letih (1897–1907) je bila Mahlerjeva kariera zelo uspešna. Potoval je po vsej Evropi, bil je v Sankt Peterburgu, Benetkah, Rimu, Parizu, Amsterdamu, pot pa ga je zanesla tudi preko luže. Ob tem si je nakopal tudi kopico nasprotnikov in leta 1907 so ga končno spodnesli s pomočjo umazanih, z antisemitizmom začinjenih intrig. Tedaj je Dunaju županoval znani antisemitski župan Karl Lueger, ki mu Mahlerjevo judovsko poreklo, kljub prestopu v katolicizem, ni bilo po godu.
Odhod v ZDA in bolezen
Z Dunaja se je januarja 1908 umaknil v New York, kjer je najprej dirigiral v Metropolitanski operi. Od 1. novembra 1909 je vodil koncerte filharmoničnega orkestra, vendar mu je vidno pešalo srce. Njegovo zdravstveno stanje se je slabšalo in aprila leta 1911 se je napotil v kliniko v Parizu. Ker se stanje še naprej ni izboljšalo, je 11. maja 1911 z vlakom odšel na Dunaj, kjer je teden dni kasneje pri le 50. letih tudi umrl.
Pokopali so ga 22. maja 1911 na pokopališču Grinzing, tedanjem predmestju Dunaja, danes pa delu avstrijske prestolnice. Na grobu sta izpisana le ime im priimek, saj je Mahler pred smrtjo povedal: »Kdor me pozna že ve za koga gre, kdor pa me ne pozna, niti ne rabi vedeti, kdo sem bil«.
Ljubljana se mu je poklonila z dvema kipoma
Danes Mahlerja obravnavamo kot enega najpomembnejših poznoromantičnih skladateljev. Z izjemo zgodnjega klavirskega kvinteta je Mahlerjev opus sestavljen le iz simfoničnih in vokalnih del. Poleg devetih dokončanih in oštevilčenih simfonij (deseta je ostala nedokončana) so njegova osrednja dela še cikel pesmi Lieder eines fahrenden Gesellen (Popotnikove pesmi), Kindertotenlieder in sinteza simfoničnega ter vokalnega cikla Das Lied von der Erde (Pesem o Zemlji).
V Ljubljani imamo dva kipa posvečena Gustavu Mahlerju. Eden stoji na Hribarjevem nabrežju ob Slovenski filharmoniji, medtem ko doprsni kip (vidno mlajšega Mahlerja) stoji na Mestnem trgu (nasproti Magistrata) na hiši, v kateri je bival tekom svojega ustvarjanja pri nas.
