Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Jakov Brdar.
Jakov Brdar je slovenski kipar, bosansko-hercegovskega rodu. Rodil se je 22. aprila 1949 v mestu Livno, v jugo-zahodnem delu BiH. Po končani srednji šoli se je preselil v Slovenijo. Kiparstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral, štiri leta kasneje pa opravil specialistični študij. Izpopolnjeval se je v Parizu in Berlinu, kjer je postal član zveze umetnikov Berufsverband Bildener Kuenstler.
Ustvarja zgolj s svojimi rokami
Čeprav je osnova njegovega umetniškega izražanja glina, ustvarja tudi z drugimi materiali. Pomemben mu je sam postopek izdelave, saj ustvarja zgolj s svojimi rokami. Je avtor mnogih kipov in skulptur na slovenskem prostoru, leta 2002, pa je celo postavil skulpturo »Dveh teles« v italijanskem mestu, Motta di Livenza.
Je eden najuspešnejših in najpopularnejših kiparjev moderne dobe v Evropi. Svoj atelje, kjer ustvarja, pa ima v ljubljanskem parku Tivoli. Motivi njegovih del so vojaški, politični, verski… Povedal je, da vse kar ustvari sprva nastane v njegovi glavi, šele nato začne ustvarjati v fizični obliki. Motive za svoja dela črpa tudi iz del Botticellija, Rembrandta, Picassa…
Avtor številnih kipov po Ljubljani
V Ljubljani je ustvaril več del. Najvidnejši je kip generala Rudolfa Maistra (1999) ob glavnem kolodvoru. Brdar je z blatom in skorajda neukrotljivo glinasto materijo odlično uporabil predvsem pri modeliranju konja v gibanju. Zanimivo je, da se Brdarjev kip Rudolfa Maistra razlikuje od Putrihove različice, ki stoji pred Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije. Kip konja Boštjana Putriha, zgrajen leta 2000, stoji mirno na štirih nogah, medtem ko Brdarjev kar sili po galopu in ima eno nogo visoko v zraku.
Od ostalih pomembnih del v Ljubljani moramo omeniti še Brdarjeve bronaste kipe na Mesarskem mostu (2010). Najpomembnejši so: »Prometej« na Petkovškovem nabrežju, »Adam in Eva«, ki stojita ob vstopu na most s strani tržnice ali Adamič Lundrovega nabrežja in kip »Satira« na samem mostu. Leta 2009 je vdihnil novo podobo Ključavničarski ulici v Ljubljani, na katero je umestil bronasto skulpturo »Obrazi«, ki poteka po dolžini celotne ulice in simbolizira minljivost.
Obeležil nenačrtovan obisk Jamesa Joycea
Leta 2003 je ob tiru 1a na ljubljanski železniški postaji postavil spomenik posvečen Jamesu Joyceu. Leta 1904 je namreč Joyce s svojo muzo Noro Barnacle potoval v Trst. Iz vlaka sta izstopila v Ljubljani, misleč, da sta že prispela na Jadransko obalo, nato pa zaradi zmote noč preživela kar v parku.
Brdar je leta 1998 je prejel nagrado Prešernovega sklada za kiparsko skupino »Pridiga pticam« (1997), leta 2010 pa je za svoje življenjsko delo prejel nagrado mesta Ljubljane.
