Preskoči na vsebino

Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Mirsad Begić

spomenik_ivan_hribar_mirsad_begić
Spomenik ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju na Bregu. Foto: Aleš Šafarič

Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani bo govorila o osebnostih, ki s svojim delom so ali še vedno vplivajo na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat predstavljamo Mirsada Begića.

Gre za osebe, ki niso bile rojene na ozemlju današnje Republike Slovenije ali pa so se njihovi predniki vanjo preselili, in so v Ljubljani ustvarjali določen čas. Čeprav je bila večina rojenih v državnih tvorbah, katerih del je bila tudi Slovenija (Avstro-Ogrska, Jugoslavija), lahko trdimo, da gre za kulturno ustvarjanje priseljencev na območju mesta Ljubljana. Vsak teden, bomo predstavili enega od umetnikov, ki je pustil neizbrisen pečat na podobi naše prestolnice.

Kipar Mirsad Begić

Mirsad Begić je slovenski kipar in risar bosansko-hercegovskega rodu. Rodil 31. januarja 1953 v mestu Glamoč v jugo-zahodnem delu BiH. Osnovno šolo je končal v rojstnem Glamoču, srednjo umetniško šolo pa v Sarajevu. Begić je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu. Dodatno se je šolal v Veliki Britaniji. Leta 1987 se je poročil z zagrebško akademsko slikarko Emiro Turnadžić, ki je bila tedaj profesorica za anatomijo in risanje na sarajevski likovni akademiji.

Begić ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi. Ustvarjal je tudi posamezne gledališke scenografije. Razstavlja v Sloveniji in zunaj nje. Leta 1986 je v brazilskem Sao Paulu izdelal kip za stalno muzejsko zbirko. Poleg Brazilije pa njegova dela najdemo tudi v galerijskih zbirkah v Tuzli, Sarajevu, Somborju in mnogih drugih, posebej nemških mestih.

Spomeniki znanim Slovencem

Je avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji. V Slovenj Gradcu je naredil spomenik Jožetu Tisnikarju, v Komendi Petru Pavlu Glavarju, na Ravnah kulturniku Francetu Sušniku, v Senožetih relief Antonu Aškercu. Oblikoval je spomenik padlim bosanskim vojakom na Soški fronti. V Münchnu je Begićev portretni spomenik Antona Ažbeta.

Begićev portret papeža Janeza Pavla II. je v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa. Ljubljanska nadškofija hrani odličen portret kardinala Franca Rodeta. Begić je za Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo oblikoval tudi portretno glavo Izidorja Cankarja. Oblikoval je spominsko glavo Janeza Drnovška za Zagorje in Vena Pilona za Ajdovščino.

Spomenik največjemu ljubljanskemu županu
stolnica_2011_janez_urbas
Stolnica. Foto: Janez Urbas

V Ljubljani je ob Zoisovi palači leta 1993 izdelal bronast doprsni kip barona Žige Zoisa. Oblikoval je tudi stranska vrata ljubljanske stolnice Sv. Nikolaja, ki jih je okrasil z izjemnimi portreti ljubljanskih škofov iz 20. stoletja in trpečim Jezusom. Konec avgusta 2010 je v Ljubljani ob Ljubljanici luč sveta ugledal Begićev spomenik posvečen enemu najpomembnejših ljubljanskih županov – Ivanu Hribarju.

Leta 1997 je prejel Župančičevo nagrado, leta 2000 pa nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje. Na Ljubljanskem gradu so 6. marca 2013 odprli razstavo njegovih del amorfnih oblik, obogatenih z avtorsko postavitvijo in risbami.

Leta 2014 je Begić okrasil Ljubljano z še enim umetniškim delom. Tokrat je šlo za doprsni kip posvečenem, pisatelju in dramatiku Petru Božiču, ki je postavljen v neposredni bližini ceste, ki jo je sam želel poimenovati Titova. Božičev kip stoji na križišču Božičeve ulice in Štajerske ceste, v bližini novega nogometnega stadiona.