Ernst Moro je ime, ki ga v splošni javnosti pozna le malo kdo. A ta svetovno znani pediater, ki se je rodil v Ljubljani, je s svojimi raziskavami rešil na tisoče dojenčkov.
Vedno zaskrbljeni starši ste morda že slišali za Morov refleks (tudi Morojev refleks), to je odziv dojenčka na nenaden zunanji dražljaj (npr. glasen zvok), ko najprej razširi roke in noge v objem, nato pa roke pokrči in prste stisne v pest. To je eden izmed prirojenih refleksov dojenčkov, ki večinoma po enem letu izginejo, je pa njihovo pojavljanje in izginjanje ob pravem času pomemben indikator ustreznega razvoja osrednjega živčnega sistema. Ta refleks se imenuje po pediatru Ernstu (Ernestu) Moru, ki izhaja s slovenske grude.
Rojen in vzgojen v Ljubljani
Moro se je rodil 8. decembra 1874 v Ljubljani, glavnem mestu tedanje Kranjske v Avstro-Ogrski monarhiji. Bil je najmlajši od osmih otrok. V osnovno in srednjo šolo je hodil v rodnem mestu, nato pa se je po smrti staršev v začetku zadnjega desetletja 19. stoletja preselil v največje habsburško pristanišče Trst, kjer je živela njegova starejša sestra. Tam je dokončal srednjo šolo in se vpisal na študij biologije ter kasneje še medicine na Univerzi v Gradcu. Doktoriral je leta 1899 in že kmalu postal asistent na otroški kliniki Univerze v Gradcu pod mentorstvom Theodorja Eschericha.
Escherich je bil ustanovitelj otroške klinike v Gradcu, njen prvi vodja in na splošno znan kot eden najboljših pediatrov in bakteriologov v Evropi v tem času. Med drugim je odkril bakterijo Escherichia coli (E. coli). Moro se je z Escherichom leta 1902 za eno leto preselil v prestolnico Dunaj, kjer sta delala v otroški bolnišnici Svete Ane. Že naslednje leto (1903) pa je Moro odprl zasebno kliniko in negovališče za otroke na Dunaju, ki jo je vodil tri leta. Leta 1906 se je vrnil v Gradec, kjer je nadaljeval z delom na tamkajšnji pediatrični kliniki. Naslednje leto (1907) se je spet selil, tokrat v bavarski München, kjer je tudi pridobil mednarodni sloves. Leta 1908 je predstavil enostavni kožni test na tuberkulozo, ki so ga v številnih državah poimenovali preprosto Moro test. Uporabljali so ga po celem svetu in to še več kot petdeset let po njegovem odkritju.
Čudežna Morova juha in mleko
V začetku 20. stoletja je bila smrt novorojenčkov zelo visoka, saj je skoraj vsak četrti umrl. Številni otroci so umirali zaradi težav z diarejo. Moro je za to težavo našel sila preprosto rešitev; predpisal je, naj otroci zaužijejo korenčkovo juho, pripravljeno po posebnem receptu: 500 g korenčka, voda in sol. Pred kuhanjem je potrebno korenček oprati in očistiti, ga kuhati v približno enem litru vode, dokler ne postane mehak, in na koncu dodati sol. Morova korenčkova juha je zmanjšala smrtnost med dojenčki zaradi diareje za skoraj 50 odstotkov. Sčasoma so zdravniki to težavo začeli zdraviti z antibiotiki, a v prvem desetletju 20. stoletja je Morova juha pomenila pravi mali čudež. Moro je postal znan tudi po svojem posebnem mleku za dojenčke. “Morovo mleko” je bilo mleko, h kateremu je dodal še 3 % moke, 5 % masla in 7 % sladkorja.
Januarja 1911 se je Moro preselil v Heidelberg, kjer je začel delati na tamkajšnji najstarejši nemški univerzi. Istega leta je v prvem zakonu z Dunajčanko Margareto Hönigswald dobil sina Petra, ki je kasneje postal znani londonski arhitekt. Sledila je I. svetovna vojna, ki jo je Moro preživel v Heidelbergu in tam leta 1918 predstavil zgoraj omenjeni Morov refleks.
Pomoč jugoslovanskim študentom
Po koncu vojne in nastanku Kraljevine SHS je Moro leta 1920 dobil poziv Univerze v Zagrebu, da bi tam zasedel mesto profesorja. V Zagreb so sprva odhajali tudi ljubljanski študentje medicine, saj ta študij v Ljubljani še ni bil popoln. Moro je ponudbo zavrnil, a vseeno pomagal študentom medicine s tem, da jim je prevajal številne dokumente.
Moro je leta 1933 postal član nacionalne nemške akademije Leopoldina v Halleu. Po prihodu nacistov na oblast leta 1933 in novih zakonov je Moro imel pri svojem delu na univerzi vse več težav. Počasi se je začel distancirati od dela na univerzi in leta 1936 zapustil svoje mesto profesorja. Kot razlog je navedel zdravstvene težave, glavni razlog pa se je skrival v dejstvu, da je bila njegova druga žena Grete Moro judovskega porekla. Odprl je privatno kliniko, na kateri je delal vse do leta 1948, ko se je upokojil.
Umrl je 17. aprila leta 1951 v Heidelbergu, kjer je tudi pokopan. Star je bil 76 let. Po rojenemu Ljubljančanu je v Heidelbergu poimenovana Hiša Ernsta Mora, medicinska klinika, ki deluje v okviru Univerzitetne klinike Heidelberg. Čas je, da se temu pomembnemu pediatru, spomnimo tudi v njegovem rojstnem mestu.
Literatura:
- Wolfgang U. Eckart: Ernst Moro (1874–1951) und die „Goldenen Jahre“ der Heidelberger Pädiatrie. V: Georg F. Hoffmann, Wolfgang U. Eckart, Philipp Osten: Entwicklungen und Perspektiven der Kinder- und Jugendmedizin: 150 Jahre Pädiatrie in Heidelberg. Mainz 2010, str. 57–77.
- https://europepmc.org/article/med/15931526
- https://www.klinikum.uni-heidelberg.de/zentrum-fuer-kinder-und-jugendmedizin/zentrumseiten-klinik/weitere-informationen/aktuelles/150-jahrfeier/seit-1860-paediatrie-in-heidelberg/bedeutende-persoenlichkeiten
- https://www.klix.ba/lifestyle/zdravlje/skromni-austrijski-ljekar-koji-je-supom-od-mrkve-spasio-hiljade-beba/200120042
- https://de.wikipedia.org/wiki/Ernst_Moro
- http://www.whonamedit.com/doctor.cfm/2378.html
