Pravoslavna cerkev v Ljubljani

pravoslavna-cerkev_milena-znidersic

Pravoslavna cerkev v Ljubljani leta 1938. Foto: razglednica Milene Žnideršič.

Pravoslavna cerkev v Ljubljani je temeljni kamen dobila davnega leta 1932. Štiri leta kasneje je bila gradnja neuradno končana, uradno pa šele leta 2005.

Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev decembra leta 1918 se je v Ljubljani začelo povečevati število pravoslavnih vernikov. Tako je nastala potreba po izgradnji hrama za pravoslavce, za kar se je zavzemal tudi princ regent in poznejši kralj Aleksander Karađorđević. Srbska pravoslavna cerkev v Ljubljani je nastala leta 1921, temelje svoje cerkve pa so z blagoslovom takratnega srbskega patriarha Varnava položili enajst let kasneje (1932).

Ikone delo Slovenca Marka Šubica

Istega leta je načrt za cerkev izdelal beograjski arhitekt Momir Korunović, ki je za osnove cerkve v Ljubljani vzel srednjeveško srbsko petkupolno cerkev na osnovi grškega križa. Ikone v cerkvi so delo slovenskega slikarja Marka Šubica, ki jih je dokončal tik preden je vojna vihra II. svetovne vojne zajela Jugoslavijo (1940). Freske v notranjosti cerkve so v obdobju od leta 1986 do 1997 oblikovali srbski kiparji in slikarji: Dragomir Jašović, Mišo Mladenović in Danica Mladenović.

Kralj Aleksander odprtja cerkve svetega Cirila in Metoda ni dočakal, saj je bil umorjen leta 1934, dve leti pred neformalnim zaključkom gradnje. Cerkev so nato po malem dograjevali vse do začetka II. svetovne vojne, na kar je gradnja zastala.

Uradno dokončanje šele leta 2005
spomenik-vuka-karadzica_danijel-osmanagic

Spomenik Vuka Karadžića v Ljubljani. Foto Danijel Osmanagić.

Cerkev je 23. oktobra 2005 posvetil tedanji srbski patriarh Pavle ob prisotnosti takratnega predsednika Slovenije Janeza Drnovška in takratnega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana. To je tudi datum uradnega dokončanja cerkve. Ob cerkvi so v obdobju 2009-2012 po načrtih arhitekta Boruta Simiča zgradili še župnišče oziroma kulturno-pastoralni center srbske pravoslavne občine v Ljubljani. Med gradnjo je leta 2009 cerkev in center obiskal tudi tedanji srbski predsednik Boris Tadić.

Kulturni spomenik lokalnega pomena

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je marca 2010 sprejel odlok o razglasitvi cerkve sv. Cirila in Metoda za kulturni spomenik lokalnega pomena. Junija 2016 so ob cerkvi postavili spomenik srbskemu filologu, etnografu in reformatorju srbskega knjižnega jezika Vuku Stefanoviću Karadžiću.

Za konec še nekaj besed o arhitektu Momirju Korunoviću. Rodil se je v vasi Glogovac, blizu Jagodine. Študij je leta 1906 dokončal v Beogradu, izpopolnjeval se je v Pragi, Rimu in Parizu.

Bil je eden od pomembnejših srbskih (in jugoslovanskih) arhitektov v obdobju med svetovnima vojnama ter eden od začetnikov sodobnega srbsko-bizantinskega arhitekturnega stila. Umrl je leta 1969 v Beogradu.