Korenine priseljevanja Slovencev v Sarajevo segajo kar daleč v preteklost. Čeprav nikoli ni bilo množično, je okupacija in kasnejša aneksija Bosne s strani Avstro-Ogrske ta prostor naredila dostopnejšega in zanimivejšega za Slovence.
Še lažja je bila pot proti jugu v času skupne države, ko se je število Slovencev že toliko povečalo, da so začeli ustanavljati svoje organizacije. Eno izmed takih je bilo Delavsko kulturno društvo Cankar, ki je nastalo 8. aprila 1934. Delovalo je do začetka leta 1941, ko je bilo, kakor večina delavskih društev, prepovedano. Med svojim delovanjem je zbiralo in vključevalo slovenske obrtnike ter delavce s ciljem ohranjati slovenski jezik, kulturo, navade in vzpostavljati kulturne vezi s Slovenijo.
Prvo glasilo društva je bil list Naša misel, ki je izšel 21. marca 1935. Vsebinsko je bil zelo bogat, saj je vseboval različne rubrike kot so Družabne novice, Iz Slovenije, Iz sveta, razgibanost pa so mu dajali tudi različni eseji. Izhajal je do 15. decembra istega leta. Marjan Telatko, zelo dejaven član društva, je leta 1937 ustanovil Zoro, časopis za družabno kulturo in izobrazbo. Izšlo je 26 številk novega časopisa.
Povojna obnova društvenega delovanja
Po končani drugi svetovni vojni julija 1945, je bilo društvo obnovljeno, in sicer kot Radničko kulturno društvo Cankar (RKD Cankar), ki je delovalo vse do leta 1951. Leta 1947 je RKD Cankar štelo 270 članov, do konca leta 1948 pa 355. Zadnja skupščina RKD Cankar je potekala 24. februarja 1950.
V kratkem obdobju delovanja so v društvu potekale različne dejavnosti. Odvijale so se kulturne manifestacije in ohranjale tesne vezi s Slovenijo, od koder so prihajali kulturni programi in literatura. Društvo je posamezne programske zasnove izvajalo za širše občinstvo, zato je postalo sestavni del kulturnega življenja v Sarajevu.
Aktivni tudi v samostojni BiH
V času agresije na BiH 13. marca 1993 je bilo društvo obnovljeno in poimenovano Slovensko kulturno društvo Cankar. Začetek delovanja je zaznamoval kulturni program. Prva značilna manifestacija so bili Cankarjevi dnevi, ki so postali tradicionalni kulturni dogodek. Prvi prostori društva so bili v nekdanji Ljubljanski banki. Leta 1998 se je preselilo v stari del mesta na Alifakovac. Leta 2007 je SKD Cankar dobilo nove prostore v Splitski ulici na številki 12, kjer se nahaja še danes. Šteje okrog 250 članov. S priložnostnimi kulturno-umetniškimi programi pa vsako leto zaznamuje pomembne slovenske praznike.
Društvo izvaja različne dejavnosti. Poleg dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za otroke ter tečaja slovenskega jezika za odrasle, SD Cankar ponuja tudi čitalnico z bogato knjižnico, ki vsebuje okrog pet tisoč knjig, ima pestro zbirko slovenskih časopisov in revij za otroke, mladino in odrasle. V okviru društva deluje dokumentacijski center, ki se ukvarja z zbiranjem zgodovinskega gradiva o Slovencih v Bosni in Hercegovini.
Spomin na Slovenca, ki je branil Sarajevo
Mešani pevski zbor Camerata Slovenica ohranja slovensko glasbeno tradicijo in predstavlja društvo na umetniški način. Eden od pomembnejših športnih dogodkov je Spominski teniški turnir Jan Doršner, ki poteka v okviru Cankarjevih dni v spomin na vsestranskega mladega športnika Jana Doršnerja, ki je izgubil življenje 2. decembra 1992 na prvi obrambni črti mesta Sarajeva.
