Športna delavnica B. Kolb in trgovina B. Kolb & Predalič

Jutro, 17.12.1933, str. 5

Oglas za trgovin Kolb & Predalič. Vir: Jutro, 17.12.1933, str. 5.

V obdobju med obema svetovnima vojnama je v Ljubljani delovala uspešna športna trgovina B. Kolb & Predalič, ki je nadgradila delo vižmarske športne delavnice B. Kolb.

Modern šport oziroma telesna kultura kot inovacija 19. stoletja se je na Slovenskem začel pojavljati z ustanavljanjem telovadnih, strelskih in planinskih društev ter kolesarskimi klubi v drugi polovici stoletja, ki so se jim na začetku 20. stoletja pridružili klubi raznih športnih panog. To je sprožilo potrebo po zagotavljanju primerne opreme in orodja, kar je z izjemo majhnih domačih obrtnikov slonelo na proizvodnji tujih podjetij. Vidnejša sprememba je sledila v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je v novem pravno-političnem okvirju jugoslovanske države šport doživljal razcvet, z njim pa domača športna obrt, trgovina in industrija. Nastalo je kar nekaj uspešnih podjetij, ki so pokrivali predvsem telovadbo in smučanje kot najbolj priljubljeni in razviti v slovenski telesni kulturi.

Ena izmed njih je bila športna delavnica B. Kolb, ki jo je ustanovil Albin Kolb leta 1930 v Vižmarjah. Ta je tik pred vojno dobila nove prostore na naslovu Vižmarje 168 (danes Celovška cesta 492), kjer stavba stoji še danes. Specializirala se je za izdelavo smuči, šotorov, sani in kajakov ter hitro uveljavila svojo blagovno znamko Beka, ki je bila tudi mednarodno nagrajena – zlata medalja na razstavi v Londonu leta 1933, kar je bilo pomembno priznanje mednarodnega značaja, ki so jo do takrat dobila le nordijska podjetja. Leta 1932 je Kolb v partnerstvu s Stanetom Predaličem dejavnost razširil še na trgovino s športnimi potrebščinami B. Kolb & Predalič v središču Ljubljane, ki se je prav tako uspešno razvijala in predstavljala stično točko za nekatere športne klube in zveze. Slednje je bilo predvsem posledica dejavne udeležbe kot športnikov in funkcionarjev obeh omenjenih lastnikov.

Uspešna športnika in športna funkcionarja

Kolb in Predalič sta namreč sodelovala pri nastajanju Kajak kluba Ljubljana in Turistovskega kluba Skala ter bila člana Sokola in planinske zveze. Zelo viden pečat pred in tudi po vojni je v smučanju v vlogi učitelja, sodnika, delegata, vodje tekmovanj ipd. pustil Predalič, medtem ko je Kolb na prvem državnem prvenstvu v kajaku na divjih vodah leta 1933 osvojil tretje mesto. Kolbova življenjska pot se je končala leta 1944, ko ga je okupator zaradi sodelovanja v Osvobodilni fronti ustrelil kot talca. Po vojni leta 1948 je sledila nacionalizacija trgovine in delavnice, pri čemer je slednja prešla v upravo nove športne in nadvse uspešne tovarne Planica-Šport, ki je nadaljevala Kolbovo poslanstvo.

*Prispevek je povzetek izvirnega znanstvenega članka, objavljenega v reviji Arhivi, št. 1, 2020.