Čez nekaj dni, 21. novembra, bomo obeležili sto let od smrti avstrijskega in avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I.
Na čelu Habsburške (Avstrijske, Avstro-ogrske) monarhije je bil dlje kot katerikoli drug vladar. Tekom njegove 68-letne vladavine, ki je med drugim tudi tretja najdaljša v zgodovini Evrope (za francoskim kraljem Ludvikom XIV. in liechtensteinskim princem Janezom II), so se razmere v svetu korenito spremenili.
Na oblast ga pripelje revolucionarno vrenje
Franc Jožef je prišel na prestol burnega leta 1848 v času »pomladi narodov«, ko so številni narodi v Avstrijski monarhiji zahtevali neodvisnost ali vsaj avtonomijo, Habsburžani pa so iz cesarskega in v tistem času revolucionarnega Dunaja pobegnili v Innsbruck. S ciljem pomiritve stanja v državi je cesar Ferdinand odstopil, na prestol pa je prišel njegov nečak, komaj 18-letni Franc Jožef.
V času vladavine je preživel več poskusov atentata. Med drugim je bil na Dunaju tarča madžarskega nacionalista, v Trstu pa italijanskega iredentista. V Trst se po zanj nemilih dogodkih ni več vračal. Bil je na čelu Avstrijske monarhije, ko je le ta doživela katastrofalne poraze v vojni v severni Italiji leta 1859 in proti Prusiji leta 1866.
Avstrijski porazi v teh vojnah so omogočili nastanek in združitev Italije in Nemčije. Obenem so porazi oslabili dominanten položaj habsburške dinastije v avstrijski monarhiji, ki je bila leta 1866 prisiljena z Madžari sklenit kompromis, posledica katerega je bila vzpostavitev dualne monarhije, bolj znane kot Avstro-Ogrska, leta 1867.
Nesrečna usoda bližnjih
Tekom svoje dolge vladavine je cesar doživel več osebnih tragedij. Sprva so v Mehiki ubili njegovega mlajšega brata Maksimilijana, leta 1889 je samomor naredil njegov sin in prestolonaslednik Rudolf, devet let za tem pa je bila v atentatu umorjena še njegova žena Elizabeta, bolj znana kot Sissi.
Franc Jožef je bil na čelu monarhije, ko je ta sprva okupirala, nato pa od Osmanskega cesarstva anektirala Bosno in Hercegovino. Prav v Sarajevu so avstro-ogrske oblasti preizkusile prvi električni tramvaj v Evropi. Sarajevo je bil tudi kraj, ki je zaznamoval zadnja leta življenja Franca Jožefa, saj je bil tam 28. junija 1914 ubit njegov nečak in prestolonaslednik Franc Ferdinand, kar je bil neposreden povod za začetek prve svetovne vojne mesec dni kasneje.
V slovenski politiki in javnosti je atentat povzročil vsesplošno zgroženost in obžalovanje. Med slovenskimi politiki je prevladalo je mnenje, da je bil umor v Sarajevu brutalno in neopravičljivo dejanje srbske politike v Beogradu, kar bo neizogibno škodovalo jugoslovanskemu gibanju in južnim Slovanom v monarhiji. V takšnem ozračju so v Ljubljani in drugih slovenskih mestih s “plamtečim navdušenjem” pozdravili avstro-ogrsko vojno napoved Srbiji.
Razpada države Franc Jožef ni dočakal
Cesar pa konca vojne in razpada Avstro-Ogrske ni dočakal, saj je pri 86. letih umrl 21. novembra 1916 v Schönbrunu na Dunaju. Pred smrtjo naj brundal avstrijsko cesarsko himno: “Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!”. Nasledil ga je njegov pranečak Karel I., ki je kot zadnji cesar Avstro-Ogrski vladal manj kot dve leti.
O pečatu, ki ga je Franc Jožef v svoji skoraj 70-letni vladavini pustil v Ljubljani in drugih slovenskih krajih, si lahko preberete v posebnem članku, ki ga bomo objavili v naslednjih dneh.