- 23. junija leta 1915 se je začela prva soška bitka, Ljubljana pa je postala zaledno vojno mesto. Čeprav je kraljevina Italija podpirala centralne sile ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914, pa se je to naslednje leto spremenilo. S tajnim londonskim sporazumom so ji nasprotne sile obljubljale ozemlja, na katerem so prebivali Italijani v Avstro-Ogrski.... Nadaljuj z branjem
- 9. decembra 1868 se je v pruskem Breslau (današnji Wroclav na Poljskem) rodil nemško-poljsko-judovski kemik, fizik, inženir, akedmik in univerzitetni professor Fritz Haber. Štejemo ga za očeta kemičnega bojevnja, saj je razvijal številna orožja, ki jih je nemška vojska uporabljala v obdobju I. svetovne vojne. Rodil se je v bogati judovski družini. Od malega ga... Nadaljuj z branjem
- 17. septembra leta 1916 se je zaključila sedma soška ofenziva. Italijanska generala Luigi Cadorna in Emanuele Filiberto sta poveljevala 240 italijanskim bataljonom, na voljo pa sta imela tudi okoli 1150 topov. Položaje Centralnih sil je branilo 150 bataljonov, imeli pa so tudi okoli 800 topov. Italijanski napad se je začel 14. septembra. Cadorna ni sprožil... Nadaljuj z branjem
- 27. oktobra 1917 je general Luigi Cadorna ukazal umik italijanske vojske čez reko Tilment, kar je pomenilo zmagoslavje centralnih sil v 12. soški bitki. Po 11. italijanskih ofenzivah, ki so potekale vse od odprtje soške fronte spomladi 1915, so se centralne sile jeseni 1917 odločile za protinapad. Avstro-ogrski vojski so se pridružile še nemške enote... Nadaljuj z branjem
- 18. oktobra leta 1915 se je z italijanskim napadom na položaje Avstro-Ogrske armade začela tretja bitka na soški fronti. Italijani so v tej ofenzivi želeli zavzeti Bovec in Tolmin, če bi ofenziva potekala po načrtih pa tudi Gorico. Italijanski vojski je poveljeval Lugi Cadorna, avstro-ogrski pa Svetozar Borojević. Cadorna je na fronto pripeljal več kot... Nadaljuj z branjem
- 9. oktobra leta 1916 se je z italijanskim napadom na položaje avstro-ogrske vojske začela osma soška ofenziva, ki je trajala štiri dneve. Luigi Cadorna je, tako kot v prejšnjih ofenzivah, poveljeval italijanski armadi, ki je štela 20 divizij, na voljo je imel tudi 1200 topov. Avstro-Ogrske položaje je pod poveljstvom Svetozarja Borojevića branilo 14 divizij,... Nadaljuj z branjem
- 28. julija leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Kmalu zatem se je začela I. svetovna vojna, ki je svet pahnila v morijo do takrat neslutenih razsežnosti, saj je zahtevala kar 8,5 milijona smrtnih žrtev. Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji je sledila atentatu v Sarajevu, ki se je zgodil mesec dni prej. Napad na avstrijskega prestolonaslednika... Nadaljuj z branjem
- 4. junija leta 1920 so sile antante s kraljevino Madžarsko podpisale t.i. Trianonsko mirovno pogodbo, s čimer se je formalno končala vojna med sprtimi stranmi v I. svetovni vojni. Pogodba, podpisana v veliki trianonski palači v Versaju, se na Madžarskem smatra za dan največje nacionalne katastrofe v zgodovini madžarskega naroda. Madžarska je z njo izgubila... Nadaljuj z branjem
- 20. maja leta 1882 so Nemčija, Italija in Avstro-Ogrska ustanovile trojno zvezo. Trojna zveza je bila nadaljevanje t.i. dvojne zveze, ki sta jo tri leta prej sklenini Nemčija in Avstro-Ogrska. Pridružitev Italije tej zvezi je presenetila številne, saj sta bili prav Italija in Avstro-Ogrska glavni konkurentki za prevlado v srednji Evropi in na Jadranu. Glavni... Nadaljuj z branjem
- 3. marca leta 1918 so predstavniki centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Osmansko cesarstvo) in sovjetske Rusije (boljševiki) v Brest Litovsku (današnji Brest v Belorusiji) podpisali mirovni sporazum. S tem je po bilo konec bojevanja, ki je trajalo skoraj štiri leta, v njem pa je življenje izgubilo več milijonov vojakov centralnih sil in antante (Rusija... Nadaljuj z branjem
