- 3. julija leta 1751 je v lombardskem mestecu Laino umrl italijanski baročni slikar Giulio Quaglio mlajši. Prva cerkev na mestu današnje baročne stolnice sv. Nikolaja je izpričana že v 13. stoletju, ki so jo postavili ljubljanski čolnarji in ribiči v čast svojemu zavetniku. Cerkev je bila večkrat prezidana, od romanskega do gotskega sloga, dokler je... Nadaljuj z branjem
- 2. julija leta 1937 je bila v Ljubljani rojena slovenska in jugoslovanska pevka Majda Sepe. Majda Sepe, rojena Bernard, je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Odraščala je na Ljubljanskem gradu, ko so bila tam do sredine šestdesetih let še stanovanja. Že kot dijakinja se je... Nadaljuj z branjem
- Prvega julija leta 1945 je v Ljubljani umrl slovenski slikar, pedagog, skladatelj, in violinist Saša Šantel. Že desetletja visi na steni Male dvorane v stavbi Slovenske filharmonije izjemna slika, tako po vsebini kot po velikosti. Platno z okvirjem meri namreč 5 metrov v dolžino in 2 in pol metra v višino. Oljno sliko z imenom... Nadaljuj z branjem
- 30. junija leta 1889 so v Ljubljani postavili spomenik v čast pesniku, pisatelju in učitelju Valentinu Vodniku. Vodnikov trg in današnja osrednja ljubljanska tržnica sta nastala šele po velikonočnem potresu leta 1895, ko so porušili poškodovano štiri traktno klasicistično poslopje liceja. Tako je današnji trg bolj naključna posledica naravne nesreče kot namerne urbanistične politike, saj... Nadaljuj z branjem
- 29. junija leta 1793 se je v mestu Chrudim (danes Češka, tedaj Habsburška monarhija) rodil avstrijski, kranjski in češki gozdar, izumitelj in inženir Josef Ressel. Na Češkem rojeni Josef Ressel je bil gozdar, izumitelj in tehnik, ki se je uveljavil širom Avstrijskega cesarstva v prvi polovici 19. stoletja. Uvajal je napredno gozdarjenje, prizadeval pa si... Nadaljuj z branjem
- 26. junija leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije. Ob koncu govora je izgovoril tudi znamenite besede: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Dan pred slovesno razglasitvijo samostojnosti je tedanja slovenska skupščina sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente – Temeljno ustavno... Nadaljuj z branjem
- 23. junija leta 1915 se je začela prva soška bitka, Ljubljana pa je postala zaledno vojno mesto. Čeprav je kraljevina Italija podpirala centralne sile ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914, pa se je to naslednje leto spremenilo. S tajnim londonskim sporazumom so ji nasprotne sile obljubljale ozemlja, na katerem so prebivali Italijani v Avstro-Ogrski.... Nadaljuj z branjem
- 22. junija 1885 se je v Ljubljani rodil inženir, šahist, filozof in pisatelj Milan Vidmar. Družina Vidmar je močno zaznamovala Ljubljano in Slovenijo v 20. stoletju. Družina dežnikarjev očeta Josipa Vidmarja, ki so sprva stanovali na Mestnem trgu, je bila med večjimi meščanskimi družinami tistega časa, saj je imel tri hčere in štiri sinove. Med... Nadaljuj z branjem
- 18. junija leta 1461 je Ljubljana postala sedež škofije. Prvi ljubljanski škof je postal plemič in duhovnik Žiga Lamberg, ki je pripadal znameniti rodbini državnikov, politikov, vojakov in cerkvenih dostojanstvenikov. Med njegovimi predniki je bil tudi sloviti Lambergar, ki se je boril s Pegamom in slovel po mnogih zmagah na viteških turnirjih. Žiga Lamberg je... Nadaljuj z branjem
- 16. junija leta 1896 je v Ljubljani umrl češki ter slovenski skladatelj in pevec Anton Nedvĕd. Proti koncu 18. stoletja so v Ljubljani ustanovili Filharmonično družbo, ki je zrasla na temeljih prve ljubljanske filharmonije. Novo glasbeno društvo se je proslavilo s častnim članstvom nekaterih največjih evropskih skladateljev, od Haydna, Beethovna, Paganinija in Brahmsa. Leta 1794... Nadaljuj z branjem
- 12. junija 1869 je v Milanu umrl diplomat in egiptolog Vitez Anton plemeniti Lavrin. Vse od sredine 19. stoletja si je možno v Narodnem muzeju ogledati pravo egipčansko mumijo. Balzamirani ostanki egipčanskega svečenika niso bili najdeni v kakšnem slovenskem arheološkem najdišču, temveč je bilo to del podarjenega gradiva, ki jo je doniral vipavski pravnik Anton... Nadaljuj z branjem
- 10. junija leta 1955 so bile v Ljubljani odprte Križanke kot poletno gledališče. Križevniški samostan na Novem trgu razvnema z 900-letno zgodovino, neprecenljivimi umetnostnimi zakladi in edinstveno Plečnikovo ureditvijo. Območje Križank je bilo že v 11. stoletju del pridvornega posestva fevdalne družine Spanheim, ki je podelila Ljubljani tudi mestne pravice. V 12. stoletju so prvi... Nadaljuj z branjem
