- 20. aprila leta 1944 so na Hitlerjev rojstni dan slovenski domobranci na slovesnosti na Plečnikovem stadionu za Bežigradom prisegli zvestobo okupatorju. Domobranci so nastali na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 po kapitulaciji Italije in nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine. Delovali so kot pomožne policijske enote SS, na terenu so delovali pod nemško komando... Nadaljuj z branjem
- 12. marca 1938 so enote nemškega Wehrmachta prečkale mejo in vstopile v Avstrijo. Večina ljudi je nemško vojsko pozdravila, ki je do konca dneva zavzela celotno državo. Adolf Hitler je obiskal Dunaj že 15. marca in razglasil t.i. “Anschluss”, termin po katerim zgodovinarji opisujejo nemško aneksijo Avstrije. Po koncu I. svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske... Nadaljuj z branjem
- 24. februarja 1920 je bila v münchenski pivnici Hofbräuhaus ustanovljena Nacionalsocialistična delavska nemška stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei), bolj znana kot nacistična stranka. Predhodnica stranke je bila Nemška delavska stranka, ki je nastala v burnih časih po koncu I. svetovne vojne (5. januarja 1919). Kljub temu, da se je imenovala delavska stranka, je bila večina njenih... Nadaljuj z branjem
- Prvega septembra 1939 je nemška vojska napadla Poljsko. Nekaj dni kasneje sta Francija in Velika Britanija napovedale vojno Nemčiji in začela se je II. svetovna vojna. Več pa si lahko preberete v našem članku 80 let od začetka II. svetovne vojne.
- 3. februarja 1468 je v Mainzu umrl nemški kovač, inženir, graver, tipograf in predvsem izumitelj tiska Johannes Gutenberg. Pokopan je bil v svojem rojstnem Mainzu v frančiškanski cerkvi, ki pa je bila kasneje uničena skupaj s pokopališčem, tako da je bil Gutenbergov grob izgubljen. Gutenbergova starost ostaja neznanka, saj ne poznamo letnice njegovega rojstva. Rojen... Nadaljuj z branjem
- 11. januarja leta 1923 so francoske in belgijske vojaške enote po ukazu francoskega premierja Raymonda Poincareja zavzele Porurje. Vojaška sila, ki sta jo vodila generala Alphonse Caron in Jean-Marie Degoutte, je sprva štela 60.000, kmalu pa je narasla na 100.000 vojakov. Po mnenju francoske vlade so Nemci kršili določbe Versajskega mirovnega sporazuma, zato so se... Nadaljuj z branjem
- 9. decembra 1868 se je v pruskem Breslau (današnji Wroclav na Poljskem) rodil nemško-poljsko-judovski kemik, fizik, inženir, akedmik in univerzitetni professor Fritz Haber. Štejemo ga za očeta kemičnega bojevnja, saj je razvijal številna orožja, ki jih je nemška vojska uporabljala v obdobju I. svetovne vojne. Rodil se je v bogati judovski družini. Od malega ga... Nadaljuj z branjem
- 14. oktobra 1944 je v nemškem Herrlingenu umrl eden največjih vojaških poveljnikov II. svetovne vojne, nemški častnik in oficir ter feldmaršal, Erwin Rommel. Bil je osumljen sodelovanja v poskusu atentata na Adolfa Hitlerja, ki je bil izveden poleti 1944. Oblasti so mu tedaj dale možnost ali naj naredi samomor ali pa bodo ustrelili njegovo ženo... Nadaljuj z branjem
- 2. avgusta leta 1914 je v Münchnu potekal shod v podporo nemški vojni napovedi Rusiji, ki je je zgodila dan prej in začetku prve svetovne vojne. Na dogodku je bil prisoten tudi Adolf Hitler. Več o tem zanimivem dogodku pa v našem članku.
- 20. februarja 1933 sta se vodilna politika nemške nacistične stranke Adolf Hitler in Hermann Göring na skrivaj v Berlinu srečala z več kot dvajsetimi močnimi nemškimi industrialci, s katerimi so se dogovorili za financiranje kampanje za volitve, ki so v Nemčiji nato potekale 5. marca 1933. Organizator srečanja je bil nemški ekonomist, bankir in desničarski... Nadaljuj z branjem
- 1 .februarja 1957 je v Dresdnu v tedanji Vzhodni Nemčiji umrl nemški vojaški poveljnik in general Friedrich Wilhelm Ernst Paulus. Kot mladenič se je želel pridružiti nemški imperialni mornarici. Ko mu to ni uspelo, se je kot dvajset letnik pridružil nemški kopenski armadi. Sodeloval je v bojih na zahodni fronti v Franciji in tudi na... Nadaljuj z branjem
- 5. januarja leta 1919 se je po abdikaciji cesarja Viljema II. in odstopu premierja von Badna v Berlinu začel upor, ki ga je organizirala komunistična organizacija Spartakova zveza. Upor sta organizirala Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht, poleg Berlina pa so se spartakovci uprli še v Bremnu, Hamburgu, Turingiji, na Bavarskem in ostalih nemških mestih. Boje... Nadaljuj z branjem
