Članek

1944 – Domobranska zaprisega Hitlerju

20. aprila leta 1944 so na Hitlerjev rojstni dan slovenski domobranci na slovesnosti na Plečnikovem stadionu za Bežigradom prisegli zvestobo okupatorju. Domobranci so nastali na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 po kapitulaciji Italije in nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine. Delovali so kot pomožne policijske enote SS, na terenu…

Preberi

Članek

1938 – Priključitev Avstrije Nemčiji (Anschluss)

12. marca 1938 so enote nemškega Wehrmachta prečkale mejo in vstopile v Avstrijo. Večina ljudi je nemško vojsko pozdravila, ki je do konca dneva zavzela celotno državo. Adolf Hitler je obiskal Dunaj že 15. marca in razglasil t.i. “Anschluss”, termin po katerim zgodovinarji opisujejo nemško aneksijo Avstrije. Po koncu I.…

Preberi

Članek

1920 – Nastanek Nacionalsocialistične delavske nemške stranke

24. februarja 1920 je bila v münchenski pivnici Hofbräuhaus ustanovljena Nacionalsocialistična delavska nemška stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei), bolj znana kot nacistična stranka. Predhodnica stranke je bila Nemška delavska stranka, ki je nastala v burnih časih po koncu I. svetovne vojne (5. januarja 1919). Kljub temu, da se je imenovala delavska…

Preberi

Članek

1468 – Umre Johannes Gutenberg

Gutenbergova 42 vrstična Biblija v javni mestni knjižnici v New Yorku, FOTO: Wikipedia

3. februarja 1468 je v Mainzu umrl nemški kovač, inženir, graver, tipograf in predvsem izumitelj tiska Johannes Gutenberg. Pokopan je bil v svojem rojstnem Mainzu v frančiškanski cerkvi, ki pa je bila kasneje uničena skupaj s pokopališčem, tako da je bil Gutenbergov grob izgubljen. Gutenbergova starost ostaja neznanka, saj ne…

Preberi

Članek

1923 – Francozi zavzemejo Porurje

Francoske enote v Dortmundu leta 1924, FOTO Wikipedia

11. januarja leta 1923 so francoske in belgijske vojaške enote po ukazu francoskega premierja Raymonda Poincareja zavzele Porurje. Vojaška sila, ki sta jo vodila generala Alphonse Caron in Jean-Marie Degoutte, je sprva štela 60.000, kmalu pa je narasla na 100.000 vojakov. Po mnenju francoske vlade so Nemci kršili določbe Versajskega…

Preberi

Članek

1868 – Rojen Fritz Haber

9. decembra 1868 se je v pruskem Breslau (današnji Wroclav na Poljskem) rodil nemško-poljsko-judovski kemik, fizik, inženir, akedmik in univerzitetni professor Fritz Haber. Štejemo ga za očeta kemičnega bojevnja, saj je razvijal številna orožja, ki jih je nemška vojska uporabljala v obdobju I. svetovne vojne. Rodil se je v bogati…

Preberi

Članek

1944 – Umre Erwin Rommel

14. oktobra 1944 je v nemškem Herrlingenu umrl eden največjih vojaških poveljnikov II. svetovne vojne, nemški častnik in oficir ter feldmaršal, Erwin Rommel. Bil je osumljen sodelovanja v poskusu atentata na Adolfa Hitlerja, ki je bil izveden poleti 1944. Oblasti so mu tedaj dale možnost ali naj naredi samomor ali…

Preberi

Članek

1933 – Srečanje Hitlerja z nemškimi industrialci

Srečanje je potekalo v palači predsednika nemškega Reichstaga. Reichstag danes – FOTO: Danijel Osmanagić

20. februarja 1933 sta se vodilna politika nemške nacistične stranke Adolf Hitler in Hermann Göring na skrivaj v Berlinu srečala z več kot dvajsetimi močnimi nemškimi industrialci, s katerimi so se dogovorili za financiranje kampanje za volitve, ki so v Nemčiji nato potekale 5. marca 1933. Organizator srečanja je bil…

Preberi

Članek

1957 – Umre Friedrich Paulus

Paulus (levo) v času invazije na Sovjetsko zvezo, FOTO: Wikipedia

1 .februarja 1957 je v Dresdnu v tedanji Vzhodni Nemčiji umrl nemški vojaški poveljnik in general Friedrich Wilhelm Ernst Paulus. Kot mladenič se je želel pridružiti nemški imperialni mornarici. Ko mu to ni uspelo, se je kot dvajset letnik pridružil nemški kopenski armadi. Sodeloval je v bojih na zahodni fronti…

Preberi

Članek

1919 – Začetek Spartakovega upora v Berlinu

Spartakovci se bojujejo na ulicah Berlina, FOTO Danijel Osmanagić

5. januarja leta 1919 se je po abdikaciji cesarja Viljema II. in odstopu premierja von Badna v Berlinu začel upor, ki ga je organizirala komunistična organizacija Spartakova zveza. Upor sta organizirala Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht, poleg Berlina pa so se spartakovci uprli še v Bremnu, Hamburgu, Turingiji, na Bavarskem…

Preberi