22. julija leta 1941 je Šmarnogorska ilegalna skupina izvedla prvo oboroženo akcijo med Tacnom in Šmartnim v podnožju Šmarne gore, s čimer se je aktivno pričela narodnoosvobodilna vojna v Sloveniji. Ta dan je bil kasneje zaznamovan kot dan vstaje naroda Slovenije. Po tej akciji se je skupina združila še z…
Pogled proti Gorenjski z Ljubljanskega gradu. V ospredju je središče Ljubljane s Prešernovim trgom in stolnico svetega Nikolaja, v ozadju lahko opazimo Tivoli, spodnjo Šiško in naprej še Šmarno goro.
Pogled z Ljubljanskega gradu na severni predel Ljubljane.
Pogled z gradu na Stritarjevo ulico, Marijin trg in Frančiškansko cerkev. V ozadju vidimo spodnjo Šiško ter obrise Šmarne Gore in Grmade.
Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje, je Šmarna gora eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici.
Puščavica Sv. Antona na Šmarni gori.
V času turških vpadov, koncem 15. stoletja so šmarnogorsko cerkev obzidali in je služila kot protiturški tabor. Zanimivost šmarnogorske cerkve je, da se opoldansko zvonjenje opravlja pol ure prej, to je ob enajsti uri in trideset minut. Zvonjenje se opravlja v spomin na odvrnitev turškega napada.
Ljudska množica vleče veliki šmarnogorski zvon na Šmarno goro.
Šmarnogorski zvonovi, uliti v zvonarni v Št. Vidu, julija leta 1928 in obešeni v zvonik romarske cerkve.
Šmarna gora je dobila ime po Mariji, zavetnici šmarnogorske (marijinogorske) cerkve. V arhivih je romarska cerkev prvič omenjena leta 1324. Po pripovedovanju naj bi bila v srednjem veku na tem mestu zgrajena utrdba in pred letom 1216 tudi Marijina kapela. Tedaj so vzpetino imenovali kar Holm. Po zaslugi oglejskega patriarha…
Vrh Šmarne gore je bil poseljen že v prazgodovini. Najdba rimske zapestnice na vrhu Šmarne gore in arheološko najdišče rimskih grobov v Šmartnem pod Šmarno goro dopuščajo domnevo, da so bili na njej tudi Rimljani, ki so jo imenovali Mons Cetius.
Na Šmarni gori stoji romarska cerkev Svete matere božje.
Slovenščina 
English (UK)