- Zgradbe vojašnice so oblikovane v novorenesančnem slogu avstro-ogrskih javnih zgradb, načrte je izdelal mestni arhitekt Adolf Wagner.
Vsebina objave:
Mestna pehotna vojašnica v Ljubljani
- Mestna pehotna vojašnica v Ljubljani je bila znana tudi kot pehotna vojašnica Franca Jožefa.
Mestna pehotna vojašnica
- Gradnja se je začela leta 1882 in končala leta 1895 pri čemer je bila mestna pehotna vojašnica omejena z današnjo Masarykovo cesto in Metelkovo ulico v Ljubljani.
Domobranska vojašnica
- Cesarsko-kraljevo vojašnico, so pričeli graditi leta 1891 v času Avstro-Ogrske, gradnja je bila zaključena leta 1899.
Salezijanski zavod na Rakovniku
- Prvi Salezijanci so se v zavod naselili leta 1901.
Cerkev sv. Jožefa in Poljane
- Jezuitska cerkev sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah med obema svetovnima vojnama. Cerkev so zgradili leta 1914, blagoslovili pa šele sedem let kasneje. Po uradnih podakih so jo skupaj s pripadajočimi objekti po vojni nacionalizirali, v njej je prostore dobila slovenska filmska hiša Triglav film, po njenem stečaju leta 1966 pa Viba film. Leta 1996 so... Nadaljuj z branjem
Dvorec Rakovnik
- Dvorec Rakovnik je znan tudi kot Rakovniška graščina. Leta 1900 je graščino odkupilo Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojališča ter nato graščino podarilo salezijancem.
Rakovnik
- Razglednica ljubljanskega predmestja Rakovnik iz začetka 20.st.
Dolenjska cesta v Ljubljani
- Dolenjska cesta je bila formalno ustanovljena leta 1892, ko so preimenovali dotedanjo Kurjo vas, ki je bila cesta, ki je potekala na obeh straneh proti Dolenjskem kolodvoru.
Karlovška cesta in Prule
- Karlovška cesta in ljubljansko naselje Prule. Karlovška cesta je prvič omenjena v popisu ulic, cest in trgov iz leta 1848 kot Karlstädter-Strasse.
Stari Karlovški most
- Stari Karlovški most na Karlovški oziroma Dolenjski cesti v Ljubljani je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja. Točen datum ni znan, prvi načrt zanj datira v leto 1852, medtem ko je bil zgrajen po načrtu iz leta 1864. Most je na tem mestu stal že prej, potem ko je Gruberjev kanal (1772-1780) presekal nekdanjo... Nadaljuj z branjem
Gorupova palača
- Gorupova palača na križišču današnje Slovenske in Rimske Ceste. Josip Gorup je bil eden od najbogatejših slovencev vseh časov. Meščani Reke so ga zaradi njegovega bogastva klicali tudi slovenski Rothschild.