- V času turških vpadov, koncem 15. stoletja so šmarnogorsko cerkev obzidali in je služila kot protiturški tabor. Zanimivost šmarnogorske cerkve je, da se opoldansko zvonjenje opravlja pol ure prej, to je ob enajsti uri in trideset minut. Zvonjenje se opravlja v spomin na odvrnitev turškega napada.
- Sanatorij Leonišče na tedanji Aleksandrovi ulici.
- Ljudska množica vleče veliki šmarnogorski zvon na Šmarno goro.
- Šmarnogorski zvonovi, uliti v zvonarni v Št. Vidu, julija leta 1928 in obešeni v zvonik romarske cerkve.
- Šmarna gora je dobila ime po Mariji, zavetnici šmarnogorske (marijinogorske) cerkve. V arhivih je romarska cerkev prvič omenjena leta 1324. Po pripovedovanju naj bi bila v srednjem veku na tem mestu zgrajena utrdba in pred letom 1216 tudi Marijina kapela. Tedaj so vzpetino imenovali kar Holm. Po zaslugi oglejskega patriarha Ottobona je cerkev postala znana... Nadaljuj z branjem
- Vrh Šmarne gore je bil poseljen že v prazgodovini. Najdba rimske zapestnice na vrhu Šmarne gore in arheološko najdišče rimskih grobov v Šmartnem pod Šmarno goro dopuščajo domnevo, da so bili na njej tudi Rimljani, ki so jo imenovali Mons Cetius.
- Na Šmarni gori stoji romarska cerkev Svete matere božje.
- Z Šmarne gore se ob lepem vremenu vidi Triglav, Stol in koroški Obir, v južni smeri se vidi Krim, Snežnik in Trdinov vrh na Gorjancih.
- Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: nižjo Šmarno goro (669 m) in višjo, Grmado (676 m).
- Že v 19. stoletju je Šmarna gora bilo pomembno mesto za počitek številnim prebivalcem Ljubljane in njene okolice.
- Pogled na ljubljanski grad Tivoli, ob koncu 19. stoletja. Danes se je med drugim na Tivolskem gradu mogoče tudi poročiti.
- Ljubljanski tivolski park z Tivolskim gradom.
