28. maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih (Osvajalec) zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.
Obleganje mesta se je začelo 6. aprila 1453. Na strani Osmanskega cesarstva se je borilo okoli 80.000 vojakov s podporo približno 100 ladij, mesto pa je branilo približno 10.000 bizantinskih, beneških in grških vojakov. Tu so bili tudi najemniki iz Genove. Po zavzetju mesta je Mehmed Fatih II. Konstantinopel preimenoval v Istanbul ter preselil prestolnico iz Adrianopola, ki je bil osmanska prestolnica zadnjih 90 let. Istanbul je ostal glavno mesto Osmanskega cesarstva vse do razpada države po I. svetovni vojni. S padcem Carigrada je bilo konec državne tvorbe, ki je bila znana tudi (od leta 330) kot Vzhodno rimsko cesarstvo. Preživela je padec Zahodnega rimskega cesarstva (leta 476) in nadaljevala z obstojem še skoraj tisoč let. Deset let po zavzetju Carigrada so Osmani zavzeli še Bosno in mejo premaknili le na nekaj sto kilometrov od naših krajev.