Preskoči na vsebino

1469 – Rojen Nicolo Machiavelli

3. maja leta 1469 se je v Firencah rodil italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, filozof, politik, zgodovinar, vojaški teoretik, pisatelj in pesnik Niccolò di Bernado dei Machiavelli. Poznan je tudi pod nazivom oče moderne politologije.

Najbolj nam je znan po svojem delu Vladar (1513), v katerem je ovekovečil okrutnega tirana Cesara Borgia. V njegovem diktatorskem vladanju in samovolji je Machiavelli videl nujne atribute, ki jih potrebuje vladar za oblikovanje močne centralne oblasti in ohranitev nacionalne integritete. V knjigi Vladar (Il principe) je zapisal tudi svoj najbolj znan citat “Cilj opravičuje sredstva.”

Machiavelli je z nepolnimi 29 leti je postal sekretar t.i. Druge pisarne (vlade) florentinske republike, v pristojnosti katere so bile vojaške in diplomatske zadeve. Na tej dolžnosti je po neuspešnem boju proti kondotjerom – tj. poveljnikom najemniških vojaških enot v Italiji – prišel do spoznanja, de se republika ne more opirati izključno na najemnike, ampak se mora opreti na lastne podanike in iz njih oblikovane vojaške enote. Zato je po privolitvi vlade formiral milico z okoli 20.000 vojaki. Po ponovnem prevzemu oblasti družine Medici (leta 1512) je Machiavelli padel v nemilost in se umaknil na podeželje, kjer je ostal  vse do svoje smrti leta 1527. Tu se je posvetil pisanju in spisal nekaj študij, zaradi katerih je tudi prišel v zgodovino.

Poleg že imenjenega Vladarja, sta zelo pomembna še njegova dela: O veščini vojskovanja (Libro dell’Arte della guerra) in Razmišljanja ob prvih desetih knjigah Tita Livija (Discorsi  sopra la prima deca di Tito Livio), v katerem simpatizira z republikansko politično ureditvijo in demokratičnimi ideali Starega Rima. Nasplošno lahko sklenemo, da je bil Machiavelli ne samo veliki mislec, ampak tudi najpomembnejši vojaški pisec renesanse, po mnenju Friedricha Engelsa pa tudi prvi vojaški pisec nove dobe. Machiavelli in njegova politična filozofija, ki je deloma predhodnica današnje realpolitike, je deležna tudi številnih kritik, saj ji po mnenju mnogih manjka moralna komponenta, obtožen pa je tudi spodbujanja prevar in neiskrenosti.