13. oktobra leta 1781 je takratni cesar Svetega rimskega cesarstva in habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Patent je bil le eden v nizu, ki jih je Jožef II. izdal v svojem desetletnem obdobju samostojnega vladanja s ciljem reformacije in modernizacije Habsburške monarhije. Leto dni kasneje (1782) je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole.
Patent, izdan 13. oktobra 1781, je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru (1648) v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Husiti so bili še naprej v ilegali. Kljub patentu je rimokatoliška cerkev ostala državna cerkev s številnimi privilegiji. Med drugim je bila pristojna za vodenje matičnih knjig, pa tudi sklenitev zakonske zveze je moral potrditi rimokatoliški župnik. Protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste.
Prva stran Tolerančnega patenta, FOTO Wikipedia
