Preskoči na vsebino

1879 – Rojen Alfred Šerko

16. julija leta 1879 se je v Cerknici rodil slovenski in jugoslovanski zdravnik, nevrolog, psihiater in pedagog Alfred Šerko.

Zdravnik Alfred Šerko je bil eden izmed 18 prvih rednih profesorjev Univerze v Ljubljani. Nekdanji nevrolog in psihiater je bil tudi dekan Medicinske fakultete v akademskih letih 1930 do 1932 pa tudi rektor Univerze. Osnovno šolanje je opravil v rojstni Cerknici, nato pa do vpisa na dunajsko univerzo obiskoval višjo nemško gimnazijo v Ljubljani. Kot študent medicine se je že zelo zgodaj spoznal z deli in teorijami znamenitega nevrologa Sigmunda Freuda. Specializacijo je opravljal iz psihiatrije in se posvečal raziskovanju psihoz. Bil je zdravnik-volonter v Münchnu na psihiatrični kliniki, kjer je proučeval paranoidne psihoze. Tik pred prvo svetovno vojno je postal asistent na dunajski kliniki za živčne bolezni in se posvečal tumorjem hrbtnega mozga. Kratek čas je zdravnik Alfred Šerko, ki se je rodil na današnji dan leta 1879, deloval tudi v Trstu in imel zasebno psihiatrično ambulanto. Za tamkajšnje deželno sodišče je opravljal tudi delo izvedenca za nevrologijo in psihiatrijo. Med prvo svetovno vojno je bil v uniformi Avstro-Ogrske na njeni vzhodni fronti v Galiciji in Karpatih. Zaradi napetih mednacionalnih odnosov in razpada nekdanjega velikega Habsburškega imperije, kjer je nemška elita obvladovala vse družbene podsisteme, je moral na mesto na dunajski univerzi opraviti habilitacijo za univerzitetnega učitelja na univerzi v Pragi. V Ljubljani je postal nevrolog v vojaški bolnišnici in sodeloval pri ustanovitvi univerze leta 1919. na novoustanovljeni univerzi je postal redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo, naslednje leto strokovni predstojnik oddelčne bolnišnice. Kot zdravnik in univerzitetni pedagog se je boril za popolno medicinsko fakulteto ter se zavzemal za priključitev klinik k njej. Ob 100-letnici Medicinske fakultete leta 2019 so mu pred vhodom vanjo postavili doprsni kip.

Alfred Šerko (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1054 – Velika shizma

16. julija leta 1054 je papeški odposlanec kardinal Humbert v Konstantinoplu izobčil patriarha Mihaela Ceralariusa in njegove somišljenike. Štiri dni pozneje je bizantinski patriarh izobčil vse tri papeške odposlance vključno z Humbertom. Potrebno je omeniti, da je bil papež Leon IX. v času vzajemne izobčitve mrtev, njegov naslednik pa je bil ustoličen šele leta 1055…. Nadaljuj z branjem

1922 – Rojena Mara Bešter

16. julija leta 1922 se je v Kamniku rodila slovenska in jugoslovanska ekonomistka in družbenopolitična delavka Mara Bešter. Mara Bešter je leta 1960 postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je v slovenski znanstveni prostor kot ekonomistka in statističarka uvajala mednarodno primerljivo metodologijo izračunavanja bruto družbenega proizvoda in drugih statističnih kazalcev…. Nadaljuj z branjem