19. maja leta 1881 se je v Solunu (tedaj v Osmanskem cesarstvu, danes v Grčiji) rodil osmanski in turški vojaški poveljnik, revolucionar in politik, Kemal Paša Atatürk. Že v mladih letih je bil protimonarhistično usmerjen in zato večkrat aretiran s strani osmanskih oblasti. Bil je podpornik mladoturškega gibanja in je sodeloval v t.i. »mladoturški revoluciji« leta 1908, ki je z prestola odstranila sultana Abdul Hamida II.
V času I. svetovne vojne se je začel Atatürkov vzpon. Kot častnik v osmanski armadi se je posebej izkazal pri obrambi domovine med britanskim izkrcanjem na Galipoliju, ki se je končalo z zmagoslavjem za osmansko vojsko. Ob koncu I. svetovne vojne in porazu centralnih sil so se začeli težki časi za Osmansko cesarstvo, ki je bilo pred razpadom. Grki so okupirali Istanbul, Izmir in anadolijsko obalo. Atatürk je v Ankari organiziral upor proti Grkom in njihovim zaveznikom iz antante. V Ankari je leta 1920 ustanovil začasno vlado in do leta 1922 izpod Grkov osvobodil Istanbul ter številna druga turška mesta v Mali Aziji. Po zmagoslavju na vojaškem področju se je posvetil notranjepolitičnim zadevam in z oblasti odstranil zadnjega osmanskega sultana Mehmeda VI. Leto kasneje je ustanovil turško republiko in ji vladal vse do smrti leta 1938. Štejemo ga za očeta moderne turške države, njegove politične nazore in reforme pa imenujemo kemalizem. Atatürk se je zavzemal za sekularno državo, močno vojsko in je spodbujal turški nacionalizem.
