15. julija leta 1904 se je v Ljubljani začel II. vsesokolski zlet. Srečanje je trajalo vse do 17. julija.
Po sprostitvi političnega, kulturnega in društvenega življenja v avstrijskem cesarstvu v šestdesetih letih 19. stoletja je tudi v Ljubljani slovenske meščane spodbudilo, da so po lastnem predlogu in deloma tudi češkemu zgledu leta 1863 ustanovili Južni Sokol, kasneje njegov naslednik Ljubljanski sokol. Bistvo sokolstva, ki je kot gibanje postalo na prelomu v 20. stoletje najbolj množično slovensko gibanje, je bila vzgoja človeka. Telesna, etična, kulturna in narodna. Sokolstvo je bilo spremljevalec borbe za narodno emancipacijo, na vrhu vsega pa slovenska narodna ideja. Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Po letu 1880 sokolstvo preseže meje Kranjske in se razširi tudi na Goriško, Tržaško in končno tudi na Štajersko, kjer je sokolsko društvo postalo slovenska trdnjava proti močni nemški poziciji. Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva. Na današnji dan leta 1904 je potekal II. vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je trajal kar tri dneve, nastal pa je na pobudo Ljubljanskega Sokola pod predsednikom dr. Ivanom Tavčarjem. Zleta so se udeležili češki sokoli, Poljaki, Rusi, Srbi, Bolgari in Hrvati. Na uvodni proslavi je zaigral koncert Glasbene matice v Narodnem domu, kjer danes domuje Narodna galerija. V naslednjem dnevu je bila dopoldne tekmovalna telovadba s 300 člani, opoldne je sledil slavnostni sprevod 2500 sokolov in pozdrav župana Ivana Hribarja pred magistratom. Zvečer je bila ljudska veselica z društveno godbo. Sokolsko gibanje je že od leta 1898 vključevalo vadbo za ženske. V Ljubljani je bilo leta 1901 ustanovljeno Žensko telovadno društvo, ki je izšlo iz ženskega odseka Ljubljanskega sokola. V ozadju je bilo tudi gibanje za emancipacijo žensk, vodja društva je bila Franja Tavčar, žena državnozborskega poslanca in poznejšega ljubljanskega župana in staroste Ljubljanskega sokola Ivana Tavčarja. To je sovpadalo z enakostjo, ki jo je gojil Sokol – tako med spoloma kot med pripadniki naroda. Ko je bil v Ljubljani leta 1904 veliki sokolski zlet, se ženske predstavijo s svojimi vajami. Kljub navidezni nevtralnosti pa je bila telovadba močno vpeta v politiko narodne emancipacije tega časa, in ko so se na Slovenskem razdelili politični duhovi na liberalni in klerikalni tabor. Najprej so nastali liberalni sokoli, po veliki vojni pa tudi katoliški orli.
Ivan Vavpotič – Sokolski plakat (FOTO: Wikipedia Commons)
