26. oktobra leta 1905 (13. oktobra po julijanskem koledarju) so tekom »prve ruske revolucije« v cesarski prestolnici Sankt Peterburgu revolucionarni ruski delavci ustanovili prvi sovjet oziroma skupščino. Ustanovnega kongresa se je udeležilo med 30 in 40 članov, Georgi Khrustalyov-Nosar pa je bil predsedujoči.
Zaradi poraza v vojni proti Japonski in težkih socialnih razmer v ruskem cesarstvu so tedaj nastala razna delavska gibanja, katera so organizirala proteste po državi. Največji protest se je zgodil v Ivanovu, katerega se je udeležilo 70.000 delavcev. Protesti so bili tudi v Moskvi, St. Peterburgu, Kronstadtu, Ukrajini… Te proteste je carska vojska krvavo zadušila. Iz tega leta je zelo znan tudi upor mornarjev na ladji Potemkin. Zaradi situacije v državi so se delavci odločili, da se politično angažirajo in tako so začeli nastajati prvi sovjeti. St. Peterburški sovjet je začel rasti in v roku enega meseca se je število dvignilo na 562, predstavljal pa je delavce iz 147 tovarn. V delu St. Peterburškega sovjeta so delovale tudi ženske. St. Peterburški sovjet je nehal obstajali 3. decembra 1905, ko so ga cesarske oblasti ukinile, voditelje Leva Trotskega, Aleksandra Parvusa in druge pa aretirale in obtožile oboroženega upora.
Po oktobrski revoluciji sta tako Vladimir Lenin, kot Nikolaj Buharin trdila, da je St. Peterburški sovjet nastal spontano in ni bil povezan z nobenimi (levimi) političnimi strankami in gibanji. Dodajmo še, da so številni sovjetski (in tudi jugoslovanski) zgodovinopisci trdili, da je prvi sovjet dejansko nastal v mestu Ivanovo tekom velikih protestov delavcev (14.05. – 22.07.1905). Sovjet v Ivanovu naj bi bil ustanovljen že 28. maja 1905.
Lev Trotski trdi v svoji knjigi 1905, da je sedež St. Peterburškega sovjeta bil v državnem Tehnološkem inštitutu (FOTO: Wikipedia)
