25. oktobra leta 1936 sta nacistična Nemčija in fašistična Italija podpisali serijo protokolov in pogodb, katere so postale znane kot »os Rim-Berlin«.
Ustanovitev zavezništva je presenetila večino v Evropi, saj do tedaj Nemčija in Italija nista bila v najboljših odnosih. Italija je ostro obsodila nemško politiko do Avstrije in neuspešen poskus avstrijskih nacistov, ki so z nemško pomočjo leta 1934 poskušali prevzeti oblast na Dunaju. Povrhu je Mussolini še maja 1935 izjavil, da bo uničil Hitlerja in sklenil več političnih pogodb z Veliko Britanijo in Francijo. Italijansko zavezništvo z Londonom pa ni trajalo dolgo, saj je Italija oktobra 1935 začela vojno v Etiopiji, na katero so Britanci gledali z izjemno nenaklonjenostjo. To je italijanskega voditelja prisililo, da poišče nove zaveznike. Italijanski zunanji minister grof Ciano je tako japonskemu veleposlaniku v Rimu, Yotaru, ponudil zavezništvo. Nemčija in Japonska sta poleti začele pogajanja o ustanovitvi zavezništva proti Sovjetski zvezi in Italija se je želela pridružiti tej aliansi.
Japonci temu predlogu niso bili naklonjeni, saj so smatrali, da je zavezništvo z Nemčijo veliko bolj pomembno. Posledično so Italijani začeli s skrivnimi pogajanji z Berlinom in tako je 25. oktobra nastala »os Rim-Berlin«. Točno mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska sklenili še t.i. »protikominternsko zavezništvo« usmerjeno proti Sovjetski zvezi. Italija se sprva, zaradi nasprotovanja Tokia, zavezništvu ni pridružila. Leta 1937 je Društvo narodov obsodilo japonsko invazijo Kitajske, ki pa ga je Mussolini podprl, kar je odprlo vrata še japonsko-italijanskemu zavezništvu.
Kulminacija več letnih pogajanj in podpisov različnih pogodb med Nemčijo, Italijo in Japonsko je bil nastanek »sil osi«, več o tej temi pa v našem članku Podpisan Trojni pakt.
Benito Mussolini in Adolf Hitler, FOTO: Wikipedia