9. oktobra leta 1916 se je z italijanskim napadom na položaje avstro-ogrske vojske začela osma soška ofenziva, ki je trajala štiri dneve.
Luigi Cadorna je, tako kot v prejšnjih ofenzivah, poveljeval italijanski armadi, ki je štela 20 divizij, na voljo je imel tudi 1200 topov. Avstro-Ogrske položaje je pod poveljstvom Svetozarja Borojevića branilo 14 divizij, ki so na voljo imele 450 topov.
Glavni cilj napada so bili strateško pomembna vrhova Fajti hrib in Trstelj. Avstrijci so imeli zelo slabe obrambne položaje, kar je onemogočalo postavitev učinkovite obrambe ter povečevalo izgube. Že pred začetkom ofenzive so Italijani neprestano obstreljevali avstro-ogrske položaje, tako na fronti kot v zaledju. 9. oktobra zjutraj je topniški ogenj dosegel svoj vrhunec in ob poldnevu se je začel napad italijanske pehote. Naslednji dan je sledil napad pehote na celotnem Krasu. Med Šempetrom in Vipavo so Italijani prodrli 700 metrov globo na avstrijsko ozemlje. Italijani so zasedli celoten odsek in zajeli nekaj tisoč ujetnikov. Avstrijci so v zadnjem trenutku ustavili italijanski prodor preko Jamelj. Avstro-ogrski armadi je začelo primanjkovati rezerv in poveljniki so se bali, da bo vsak čas prišlo do preboja. Vendar je italijanski ofenzivi 12. oktobra 1916 zmanjkalo zagona in napadi so ponehali, ne da bi se Italijani sploh zavedali, kako blizu zmage so bili. Njihov največji uspeh je bil, da so prodrli kilometer in pol globoko na avstrijsko ozemlje.
Italijani so v bitki izgubili 28.000 vojakov, med drugim tudi preko 800 častnikov. Dodatnih 30.000 je bilo ranjenih, pogrešanih, ali so končali v ujetništvu Centralnih sil. Avstro-ogrska armada je v bitki izgubila približno 25.000 mož, dodatnih 13.000 je bilo ranjenih, pogrešanih, ali so končali v italijanskem ujetništvu. Tekom osme soške ofenzive je življenje izgubil tudi znameniti italijanski arhitekt Antonio Sant’Elia.
Svetozar Borojević, FOTO: Wikipedia