Preskoči na vsebino

1917 – Ljubljanska izjava

15. septembra leta 1917 so predstavniki liberalne in klerikalne stranke na pobudo ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča podpisali ljubljansko izjavo.

Prva svetovna vojna je bila prelomna za slovensko zgodovino, ki je vodila k nastanku jugoslovanske in kasneje slovenske države. Po smrti cesarja Franca Jožefa I. je novi cesar Karel leta 1917, po treh letih vojne, ponovno sklical državni zbor, da bi proti generalom in Nemčiji dobil podporo za svoja mirovna prizadevanja med nenemškimi narodi avstrijske polovice. En dan prej so slovenski, hrvaški in srbski poslanci v okviru novoustanovljenega Jugoslovanskega kluba v državnem zboru avstrijske polovice sprejeli posebno politično izjavo, ki je dobila ime majniška deklaracija. Dne 30. maja je tedaj vodilni slovenski politik dr. Anton Korošec prebral majniško deklaracijo, v kateri so njeni južnoslovanski narodi v okviru habsburške monarhije zahtevali posebno konfederalno enoto za Slovence, Hrvate in Srbe (trializem).

Na današnji dan 15. septembra 1917 pa so predstavniki liberalne (Narodno napredna stranka na Kranjskem) in klerikalne stranke (Slovenska ljudska stranka na Kranjskem) na pobudo ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča podpisali ljubljansko izjavo. »Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega naroda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji.« Skupna politična in cerkvena podpora najvišjih slovenskih predstavnikov je spodbudila nastanek množičnega deklaracijskega gibanja, ki je bila tedaj največje v habsburški monarhiji.

Vrhunec deklaracijskega gibanja je bila slovesnost 24. marca 1918 v Ljubljani, ko je Franja Tavčar, žena ljubljanskega župana Ivana Tavčarja, Korošcu izročila 200.000 podpisov žena in deklet v podporo Majniške deklaracije. Del deklaracijskega gibanja je bilo tudi znamenito predavanje pisatelja Ivana Cankarja v Trstu 20. aprila 1918, ko je dejal: »Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom.« Majniška deklaracija se je 29. oktobra 1918 uresničila z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je tako rezultat prizadevanj slovenske politike. Glavni cilj te začasne države je bila njena združitev s Kraljevino Srbijo, kar se je zgodilo 1. decembra 1918 z nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Majniška deklaracija (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1963 – Umre Rudolf Badjura

15. septembra leta 1963 je v Ljubljani umrl učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec Rudolf Badjura. Star je bil 82 let. Rudolf Badjura je bil prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec. Po osnovnošolskem odraščanju v Litiji je v Ljubljani maturiral in tukaj med letoma 1903 in 1905 odslužil vojaški rok, ki ga je… Nadaljuj z branjem

1947 – Priključitev Primorske Jugoslaviji in Sloveniji

Vsakega 15. septembra v Sloveniji z praznikom, ki sicer ni dela prost dan, zaznamujemo priključitev Primorske k matični domovini. Več o dogodkih po II. svetovni vojni pa v članku 70 let od priključitve Primorske in nastanka STO.