24. novembra leta 1929 je v Parizu umrl francoski zdravnik, fizik, novinar in predvsem državnik Georges Benjamin Clemenceau. Star je bil 88 let. Pokopan je v vasici Mouchamps v zahodni Franciji.
Clemenceau je sprva študiral v Nantesu novinarstvo, nato pa še v Parizu medicino. Po koncu študija se je odpravil v ZDA, kjer se je ukvarjal z medicino in skrbel za številne ranjene vojake po ameriški državljanski vojni. Obenem je pisal tudi za francoske časopise in poročal o dogajanjih v severni Ameriki. Po francoskem porazu v vojni s Prusijo (1870-71) se je vrnil v domovino in sodeloval v znameniti pariški komuni. Ko so francoski in pruski vojaki komuno uničili, je Clemenceau ostal dejaven v politiki in leta 1876 prvič postal poslanec. Čeprav se je konec 19. stoletja na kratko umaknil iz politike ter se posvetil novinarstvu, se je v začetku 20. stoletja vrnil v francoski senat in leta 1906 prvič postav francoski premier. To pozicijo je zadržal vse do leta 1909. V prvem mandatu je postal najbolj znan po reformi policije. Čeprav je v mladosti zagovarjal bolj »levo« politiko, se je s časom vse bolj orientiral proti desnici ter postal nasprotnik delavskega gibanja in antimilitarizma, katerega so pred I. svetovno vojno zagovarjali socialisti.
Clemenceau je najbolj znan postal po tem, da je Francijo vodil v zadnjem letu I. svetovne vojne in posledično tudi v zmagi nad centralnimi silami. Drugič je premier postal novembra 1917 in na položaju ostal do leta 1920. Po koncu vojne je bil prepričan, da je treba centralne sile in predvsem Nemčijo brezkompromisno kaznovati. Čeprav so Velika Britanija in ZDA menile drugače ter Franciji svetovale, da bo takšen pristop pripeljal do nove vojne, je Clemenceau ostal neomajen. Tekom pogajanj sil antante in Nemčije je v palačo pripeljal več francoskih vojakov, ki so bili hudo ranjeni (manjkali so jim noge, roke, oči…) v vojni, s čimer je želel svetu pokazati, zakaj se mora Nemčijo tako strogo kaznovati kot so jo nato z versajsko pogodbo.
Med potekom mirovnih pogajanj v Parizu je bil na Clemenceauja izveden atentat, ki pa ga je francoski premier preživel. Naboj je sicer ostal do konca njegovega življenja v telesu, saj so kirurgi, zaradi povzročitve morebitnih zdravstvenih težav, nasprotovali njegovi odstranitvi. Francoski premier je po atentatu povedal: “Zmagali smo v do sedaj največji vojni v zgodovini, sedaj pa francoski državljan ne zna dovolj natančno meriti le z nekaj metrov. Kot kazen predlagam, da se ga obsodi na osem let zapora, tekom katerih bi moral vaditi streljanje!”.
Zaradi svoje odločnosti v času vojne si je prislužil nadimka »le Tigre« (tiger) in »le Pere-la-Victoire« (oče zmage).
Georges Clemenceau (FOTO: Wikipedia)