18. februar

1950 – Umre Prežihov Voranc

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc v 30-ih letih prejšnjega stoletja, FOTO Wikipedia

18. februarja leta 1950 je v Mariboru umrl slovenski pripovednik, dramatik in politik Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, pripovednik socialnega realizma. Star je bil samo 56 let.

Prežihov Voranc se je rodil leta 1893. v Podgori pri Kotljah (občina Ravne na Koroškem), kjer je tudi končal osnovno šolo. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. KPJ je bila leta 1920 prepovedana s t.i. »Obznano«, odlokom kraljeve vlade v Beogradu, le nekaj mesecev po parlamentarnih volitvah, na katerih je KPJ dosegla tretji rezultat v državi. Zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. V letih od 1939 – 1941 se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.

Po začetku II. svetovne vojne v Jugoslaviji in ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen (35 km oddaljen od Berlina) in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj.

Ustvarjati je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja v knjigi Povesti iz leta 1925. Ob delih Povesti, Požganica (1939), Samorastniki, Jamnica (1945), Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh in Solzice velja omeniti Doberdob (1940), ki je zgrajen iz štirih delov – Črna vojska, Doberdob, Lebring in Judenburg. Značilnost romana je ta, da je napisan v obliki veristično dokumentiranega poročila o zgodovinskih dogodkih. Pogosto je delo blizu reportaži.

Ostali dogodki: