10. junij

1955 – Odprtje poletnega gledališča Križanke

10. junija leta 1955 so bile v Ljubljani odprte Križanke kot poletno gledališče. Križevniški samostan na Novem trgu razvnema z 900-letno zgodovino, neprecenljivimi umetnostnimi zakladi in edinstveno Plečnikovo ureditvijo. Območje Križank je bilo že v 11. stoletju del pridvornega posestva fevdalne družine Spanheim, ki je podelila Ljubljani tudi mestne pravice. V 12. stoletju so prvi samostan s cerkvijo postavili vitezi templjarji. Vse med letoma 1228 in 1945 je imel Križanke v posesti Nemški viteški red oziroma križniki, po katerem je samostan tudi dobil ime. V njem je delovala šola za revne otroke in špital, zavetišče za popotnike, uboge ter onemogle. Največjo prezidavo je samostan doživel v 18. stoletju, ko je v redovni hiši nastala svečana Viteška dvorana, namesto gotske cerkve pa je v slogu beneškega baroka zrasla nova cerkev po načrtih arhitekta Domenica Rossija, ki jo je dal prezidati avstrijski feldmaršal in komtur Guidobald grof Starhemberg leta 1715. V času francoskih Ilirskih provinc so bile v samostanskem kompleksu uradi, v 19. stoletju pa je tam delovalo sodišče z zapori, v viteški dvorani pa so se odvijali koncerti Filharmoničnega društva. V času socializma je bil samostan podržavljen, leta 1952 pa je bil Jože Plečnik povabljen, da kot arhitekt preoblikuje dotrajane samostanske v prizorišče Festivala Ljubljana. Križanke veljajo za najlepše ljubljansko koncertno prizorišče.

Križanke (FOTO: Wikipedia Commons)

Ostali dogodki: