1 .februarja 1957 je v Dresdnu v tedanji Vzhodni Nemčiji umrl nemški vojaški poveljnik in general Friedrich Wilhelm Ernst Paulus.
Kot mladenič se je želel pridružiti nemški imperialni mornarici. Ko mu to ni uspelo, se je kot dvajset letnik pridružil nemški kopenski armadi. Sodeloval je v bojih na zahodni fronti v Franciji in tudi na Balkanu. Konec vojne je dočakal s činom kapetana. Po koncu vojne je ostal v nemški vojski, ki pa je bila po Versaillski pogodbi omejena le na 100.000 mož. Po prihodu Hitlerja na oblast v Nemčiji je deloval v oddelku tankovskih brigad, ki so jih
v sredini tridesetih let 20. stoletja začeli občutno povečevati. V začetku leta 1938 je bil imenovan v nemški generalštab, leto kasneje pa je dobil čin generala. V začetku vojne je poveljeval armadi, ki se je uspešno bojevala na Poljskem, nato pa še v Belgiji in na Nizozemskem. Potem ko so Nemci uspešno osvojili večino Evrope, so začeli pripravljati še napad na Sovjetsko zvezo (več v članku operacija Barbarossa), katerega so načrtovali poleg Paulusa še Heinz Guderian in Fedor von Bock.
Paulus je postal najbolj znan po tem, da je vodil nemško šesto armado v znameniti bitki za Stalingrad. Ko je bil januarja 1943 poraz sil osi že neizbežen in pozivih Sovjetov, naj Nemci položijo orožje, je Paulus dvakrat povprašal Hitlerja ali se lahko predajo. Hitler je obakrat zavrnil kakršnokoli možnost predaje, 30. januarja Paulusa povišal v feldmaršala in mu dejal, da se v zgodovini Prusije ali Nemčije še noben vojaški poveljnik s takšnim činom ni predal. Z drugimi besedami, ukazal mu je, naj bojujejo do smrti. Paulus se ni zmenil za svoj nov čin in se je s svojimi vojaki predal v začetku februarja 1943. V času sovjetskega ujetništva je postal aktiven v nacionalnem komiteju za svobodno Nemčijo in velik kritik Tretjega Reicha. Na nürnberških procesih je pričal o grozodejstvih, ki so jih počele nemške enote v času vojne. Domov se je vrnil leta 1953 in je do smrti delal na ministrstvu za obrambo Nemške demokratične republike ter na zgodovinskem raziskovalnem inštitutu Vzhodne Nemčije.
Paulus (levo) v času invazije na Sovjetsko zvezo, FOTO: Wikipedia
