16. maja leta 1966 je vodja komunistične partije Kitajske Mao Zedong (Mao Cetung) izdal t. i. odlok šestnajsti maj, s čimer se je na Kitajskem začela »kulturna revolucija« oziroma »velika proletarska kulturna revolucija«. Mao je menil, da so se v družbi razvili buržoazni elementi, ki poskušajo ponovno vzpostaviti kapitalistični ekonomski sistem na Kitajskem. Trdil je, da se v kitajski družbi morajo ohraniti prave komunistične vrednote in, da je dokončno treba uničiti elemente kapitalističnega sistema na podeželju. Posledica revolucije je bila socialna, politična in deloma manjša ekonomska rast, pa tudi uničevanje starih kulturnih vrednot in spomenikov. Kulturna revolucija na Kitajskem je trajala naslednjih 10 let, vse do smrti Maa leta 1976. Novi kitajski voditelji na čelu z Deng Xiaopingom niso bili navdušeni nad načrti za razvoj države podanimi v »kulturni revoluciji«, zato je bila večina političnih, ekonomskih in šolskih reform, ki so izhajale iz odloka, ukinjenih do leta 1978.