5. junija leta 1967 se je začela t.i. “šestdnevna” ali tretja izraelsko-arabska vojna. Vojna, v kateri se je Izrael spopadel z vojskami Egipta, Jordanije, Sirije, Iraka in Libanona se je končala s katastrofo za arabske države. Vojna se je začela z napadom izraelskega letalstva na egiptovska letališča. Večina egiptovskih letal je bila uničenih preden so sploh vzletela. Po uspešnem letalskem bombardiranju so izraelske enote začele še kopensko ofenzivo na Sinajski polotok in Gazo. Čeprav so se sprva poskušali obraniti, je predsednik Egipta Naser kmalu ukazal umik z Sinaja, obenem pa je prepričal Jordanijo in Sirijo, da so napovedali vojno Izraelu. To pa je bil povod, ki ga je Izrael čakal, da je lahko v hitri ofenzivi od Sirije iztrgal Golansko planoto, Jordaniji pa Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg. Vsa tri področja Izrael obvladuje še danes.
Leta 1979 so Izraelci z Egiptom dosegli dogovor o umiku s polotoka, ki meji na Izrael, kar so uresničili leta 1982. Vendar pa je po dogovoru Egiptu prepovedano, da na Sinaju zadržuje večje število vojakov, kar v zadnjih letih izkoriščajo teroristi Islamske države. Po sovjetskem pritisku in posredovanju Združenih narodov se je vojna končala 10. junija 1967, premirje pa je bilo formalno podpisano dan kasneje. Arabske države so v le šestih dneh izgubile več kot 20.000 vojakov, 450 letal in stotine tankov. Izraelska vojska je izgubila okoli 1000 vojakov, manj kot 50 letal, večje izgube so imeli le pri številu tankov – približno 400. Na izraelski strani je umrlo še 30 ameriških, na strani arabskih držav pa 20 sovjetskih marincev.
