Preskoči na vsebino

1970 – Umre Gamal Abdel Nasser

28. septembra 1970 je v Kairu umrl egiptovski vojaški častnik in državnik Gamal Abdel Nasser. Star je bil 52 let. Naser je bil znan po svoji arabski nacionalistični in protikolonialni zunanji politiki. Panarabska ideologija, poimenovana po njem naserjanstvo, je pridobila precej podpornikov v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja.

Nasser se je rodil 15. januarja 1918 v Aleksandriji v egiptovskem sultanatu, ki je bil tedaj britanski protektorat. Otroštvo je preživel v več egiptovskih mestih kot so Asyut, Kairo in Aleksandrija, kjer se je že v zgodnjih najstniških letih začel zanimati za politiko in pozival h koncu kolonialne vladavine v Egiptu. Leta 1937 se je pridružil vojaškim silam, a ni sodeloval v bojih v času II. svetovne vojne.  Prve izkušnje na bojnem polju je doživel leta 1948 med izraelsko-arabsko vojno. Po koncu vojne je poučeval na kraljevski vojaški akademiji.

Leta 1952 se sodeloval v revoluciji, ki je s položaja odstranila kralja Farouka. Leta 1953 je bila ukinjena monarhija in nastala je republika Egipt. Prvi predsednik je postal Mohamed Naguib, vendar je prava moč ležala v Nasserovih rokah, ki je bil minister za notranje zadeve. Leta 1954 so predstavniki Muslimanske bratovščine neuspešno poskusili izvesti atentat na Nasserja. Čeprav je ta v preteklosti poskusil vzpostaviti zavezništvo z Muslimansko bratovščino, po dogodkih iz leta 1954 to več ni bilo možno. Začele so se obsežne aretacije pripadnikov bratovščine, številni so bili usmrčeni, povrh pa je Nasser novembra 1954 odstranil s položaja predsednika Naguiba in ga dal zapreti v hišni pripor.

Predsednik države je Nasser postal leta 1956 in kmalu nacionaliziral sueški kanal, s čimer je postal heroj v arabskem svetu in v očeh Arabcev glavni borec proti kolonializmu. Sledila je invazija izraelskih, britanskih in francoskih sil na Egipt, ki so želele odstraniti Nasserja s položaja predsednika. Sovjetska zveza in ZDA sta se postavili v bran Nasserju in vojske vseh treh držav so se morale umakniti. Konflikt je bil pravo ponižanje za britansko vlado, Nasser pa je postal prvak arabskega nacionalizma in ostal trdno v sedlu egiptovske države.

Nasser je bil v tem času izjemno aktiven na mednarodnem področju. Na sestanku na Brionih julija 1956 se je s Titom in Nehrujem dogovoril o principih za bodočo politiko združevanja neodvisnih in držav, ki niso pripadali nobenemu izmed blokov v času hladne vojne. Od leta 1964 pa do smrti je bil tudi generalni sekretar gibanja neuvrščenih, ki je bilo ustanovljeno leta 1961. Leta 1958 je skupaj s Sirijo ustanovil združeno arabsko republiko, ki pa je trajala le tri leta. V šestdesetih letih 20. stoletja se je navezal na Sovjetsko zvezo in začel implementirati številne socialistične reforme v državi, ki so vsebovale sekularno vzgojo in industrializacijo države. 

Leta 1967 se je zapletel v novo vojno z Izraelom, ki pa se je tokrat končala katastrofalno tako za Egipt kot za Sirijo. Zaradi nezadovoljstva ljudi po porazu v vojni se je razglasil še za predsednika vlade in obe glavni državni funkciji držal vse do svoje smrti. Takoj po koncu srečanja arabske lige leta 1970 je Nasser umrl zaradi posledic infarkta. Njegov pogreb je privabil preko pet milijonov žalujočih iz Egipta in ostalih delov arabskega sveta ter je povzročil pravi izbruh žalosti v arabskem svetu. Na položaju ga je nasledil Anwar El Sadat, ki pa je vodil drugačno politiko in se zbližal z ZDA ter sosednjim Izraelom.

Nasser leta 1960 (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1880 – Rojen Stanko Premrl

28. septembra leta 1880 se je v Šentvidu v Vipavski dolini rodil slovenski in jugoslovanski duhovnik, skladatelj, pedagog in organist Stanko Premrl. Himno, hvalnico ali napev so poznali že antični Grki, ki so jo posvečali bogovom in mitološkim junakom. V času krščanstva je postala spev Bogu in oblika religioznega čustvovanja ter molitve. V času nastanka… Nadaljuj z branjem

2010 – Velike poplave prizadanejo Ljubljano

28. septembra leta 2010 so velike poplave prizadele Ljubljano, posebej pa četrt Vič. V ljubljanski zgodovinski zavesti velja, da je nekoč poplavljala zgolj Ljubljanica. Toda pozabljamo, da so nevarni tudi manjši pritoki in drugi vodni viri, ki ob dolgotrajnem nalivu presežejo svoje bregove. Tako se je zgodilo tudi leta 1926 na jugu Ljubljane konec septembra… Nadaljuj z branjem