28. julija leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Kmalu zatem se je začela I. svetovna vojna, ki je svet pahnila v morijo do takrat neslutenih razsežnosti, saj je zahtevala kar 8,5 milijona smrtnih žrtev.
Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji je sledila atentatu v Sarajevu, ki se je zgodil mesec dni prej. Napad na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, v katerem je umrla tudi njegova žena vojvodinja Sofija, in ga je izvedel gimnazijec Gavrilo Princip, sicer ni bil vzrok za svetovno vojno, bil pa je posledica tedanjih razmer.
Avstro-Ogrska je tako 23. julija 1914 srbski vladi postavila ultimat, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne šolske knjige in v medijih objavi ponižne izjave. Srbija je privolila v vse, ni pa mogla sprejeti udeležbe avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno, s čimer je sprožila verižne vojne napovedi drugih držav.
Slovenci so se med vojno bojevali na balkanski, vzhodni in soški fronti. Večina se je bojevala v armadi Avstro-Ogrske, nekateri pa so bili vpoklicani v armado Italije, ko je le-ta vstopila v vojno leta 1915. Ob začetku vojne so se nekateri Slovenci bojevali kot prostovoljci v okviru enot kraljevine Srbije.
Vojna se je končala novembra leta 1918 s kapitulacijo Centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija, Osmansko cesarstvo) in razpadom avstro-ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja. Nova oblast v Rusiji je želela graditi državo na enakopravnih odnosih med narodi, zato je Lenin s pravico do samoodločbe dal neodvisnost Poljski, Finski in baltskim državam.
