10. avgusta leta 1519 je portugalski pomorščak in raziskovalec Ferdinand Magellan (rojen kot Fernão de Magalhães) s petimi ladjami, ki so bile pod špansko kraljevo zastavo, po reki Guadalaquivir odplul iz španske Seville na pot okoli sveta. Po reki so pluli več kot pet tednov in šele 20. septembra 1519 zapustili Španijo ter se napotili proti Atlantskem oceanu.
Ladje so 13. decembra priplule v zaliv Ria de Janeira, 31. marca 1520 pa se je Magellan zasidral v zalivu St. Julien. Prvega novembra so ladje zaplule v zelo ozek preliv in 28. novembra je Magellan že zagledal novo morje. Čeprav je med potjo skozi preliv zaradi upora izgubil eno ladjo, je tako dosegel svoj prvi uspeh, odkril je 583 km dolg preliv, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. Preliv se še danes imenuje po njem – Magellanov preliv. Marca 1521 je Magellan odkril Filipine. Tedaj je bilo pod njegovim poveljstvom okoli 150 mornarjev. Tu se je odločil, da najprej osvoji otočje in ga razglasi za špansko posest, nato pa nadaljuje pot do Molukov. To je bila zanj usodna odločitev. Med posredovanjem v lokalnem spopadu je bil 27. aprila 1521 v bitki pri Maktanu ubit. Bil je star 40 ali 41 let.
Septembra 1522 se je v Seviljsko pristanišče Sanlucar de Barramede vrnila le ena ladja (Viktorija). Na njej je bilo le še 18 izčrpanih mornarjev. Preko 230 mornarjev je umrlo med Magellanovo triletno ekspedicijo. Magellan, četudi ni doživel zaključka poti okrog sveta, je dokončno dokazal, da je Zemlja okrogla. Dal je ime Patagoncem in njihovi deželi, našel je prehod iz Atlantika v Tihi ocean ter odkril celo vrsto otokov.
