Šestega januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. vidovdanska ustava) in razpustil narodno skupščino. Tretjega oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo, državo pa razdelil na nova upravna območja – banovine. Dve leti kasneje, 3. septembra 1931, je izdal t.i. oktroirano (vsiljeno) ustavo. Umrl je 9. oktobra leta 1934 v Marseilleu tekom obiska pri največji jugoslovanski zaveznici, Franciji. V atentatu, ki ga je izvedel član VMRO-ja Vlado Černozemski, je poleg kralja Aleksandra umrl še francoski minister za zunanje zadeve Jean Louis Barthou.
Po ustanovitvi srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani leta 1921 je kralj Aleksandar Karađorđević podpiral izgradnjo hrama za pravoslavne vernike v naši prestolnici. V času od proglasitve šestojanuarske diktature pa do okupacije Ljubljane v času druge svetovne vojne (1929–1941) je Univerza v Ljubljani nosila ime Univerza Kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Po njegovi smrti so po njemu leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja (današnja Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljani). V letih 1940–1941 pa je na ljubljanskem Kongresnem trgu stal bronasti kip Aleksandra Karađorđevića. Odstranili so ga italijanski okupatorji.
Aleksandar I. Karađorđević, FOTO Wikipedia
