Skip to content

1921 – Aleksandar Karađorđević postane kralj KSHS

16. avgusta leta 1921 je Aleksandar Karađordjević na prestolu nasledil Petra I. Njegova uradna titula je bila od tedaj pa do leta 1929 “njegovo veličanstvo Kralj Aleksandar I. Karađorđević od SHS”. Podpiral je idejo jugoslovanstva, državni centralizem in unitarizem. V Kraljevini SHS in Jugoslaviji je bil znan tudi kot kralj »Zedinitelj«.

Šestega januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. vidovdanska ustava) in razpustil narodno skupščino. Tretjega oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo, državo pa razdelil na nova upravna območja – banovine. Dve leti kasneje, 3. septembra 1931, je izdal t.i. oktroirano (vsiljeno) ustavo. Umrl je 9. oktobra leta 1934 v Marseilleu tekom obiska pri največji jugoslovanski zaveznici, Franciji. V atentatu, ki ga je izvedel član VMRO-ja Vlado Černozemski, je poleg kralja Aleksandra umrl še francoski minister za zunanje zadeve Jean Louis Barthou.

Po ustanovitvi srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani leta 1921 je kralj Aleksandar Karađorđević podpiral izgradnjo hrama za pravoslavne vernike v naši prestolnici. V času od proglasitve šestojanuarske diktature pa do okupacije Ljubljane v času druge svetovne vojne (1929–1941) je Univerza v Ljubljani nosila ime Univerza Kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Po njegovi smrti so po njemu leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja (današnja Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljani). V letih 1940–1941 pa je na ljubljanskem Kongresnem trgu stal bronasti kip Aleksandra Karađorđevića. Odstranili so ga italijanski okupatorji.

Aleksandar I. Karađorđević, FOTO Wikipedia