Skip to content

1819 – Ferdinand I. obišče Postojnsko jamo

17. avgusta leta 1819 je Postojnsko jamo obiskal tedanji avstrijski prestolonaslednik in kasnejši cesar (1835-1848) Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški. Kot prvopodpisani v najstarejši knjigi obiskovalcev je postal prvi uradni obiskovalec Postojnske jame, ki je od tega dogodka postala tudi uradna turistična destinacija.

Notranje dele jame so odkrili leta 1818 ob pripravah na obisk avstrijskega cesarja in Ferdinandovega predhodnika, Franca I. Domačin Luka Čeč je tedaj splezal na visoko skalo nad podzemsko Pivko, da bi namestil transparent in opazil vhod v notranje dele jame. Na novo odkrite jamske rove in dvorane so uredili za turistični obisk, leto dni kasneje pa jih je obiskal Ferdinand I.

Najprej so jamo razsvetljevali z baklami, 1884 pa so v turističnem delu napeljali električno razsvetljavo (Postojnska jama je dobila elektriko celo pred Ljubljano). Zaradi naporne večurne hoje po jami so 1872 položili železniške tirnice. Dvosedežne vagone so potiskali jamski delavci, ob začetku prve svetovne vojne leta 1914 so vpeljali motorno lokomotivo. Leta 1959 je bila zgrajena lokomotiva na električni pogon, pet let za tem pa so dogradili dvotirno krožno progo, ki omogoča znatno večji obisk.

Other events that happened today:

1918 – Nastanek Narodnega sveta za Slovenijo

Današnji dan je v zgodovini Ljubljane in Slovenije državniško obarvan. V pričakovanju konca prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije je bil v ljubljanski Mestni hiši 17. avgusta ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, znan tudi pod imenom Narodni svet za Slovenijo. Bila je vrhovna slovenska politična nadstrankarska organizacija z namenom priprave združitve… Read More

1919 – Priključitev Prekmurja matičnemu narodu

17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji državni praznik Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900… Read More