Skip to content

1919 – Priključitev Prekmurja matičnemu narodu

17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu.

Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji državni praznik Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900 let dolgo spadali v okvir krone svetega Štefana, to je Ogrske države, imeli so lastno avtonomijo in upravno razdelitev ter tudi svoj razviti knjižni jezik. Po razpadu Avstro-Ogrske so se tudi njeni prebivalci razdelili po narodnostnem načelu novonastalih držav. Iz Ogrske so izšli Slovaki, Hrvati, Romuni in tudi Slovenci. Po določilih Pariške mirovne konference je Prekmurje, ne pa tudi Porabje, postalo sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 12. avgusta 1919 je Prekmurje zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. 17. avgusta tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu, ob njeni stoti obletnici pa je Mestna občina Ljubljana uredila Prekmurski trg ob križišču Poljanske in Rozmanove ulice ter Poljanskega nasipa. Ob robu trga pri izteku tribune je bila ob robu nove ploščadi postavljena likovna rešitev v obliki kamnitega spomenika polmetrskih slovanskih lončenin, katerih avtor je akademski kipar Zoran Srdić Janežič.

Zastava Kraljevine SHS/Jugoslavije (FOTO: Wikipedia)

Other events that happened today:

1918 – Nastanek Narodnega sveta za Slovenijo

Današnji dan je v zgodovini Ljubljane in Slovenije državniško obarvan. V pričakovanju konca prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije je bil v ljubljanski Mestni hiši 17. avgusta ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, znan tudi pod imenom Narodni svet za Slovenijo. Bila je vrhovna slovenska politična nadstrankarska organizacija z namenom priprave združitve… Read More

1819 – Ferdinand I. obišče Postojnsko jamo

17. avgusta leta 1819 je Postojnsko jamo obiskal tedanji avstrijski prestolonaslednik in kasnejši cesar (1835-1848) Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški. Kot prvopodpisani v najstarejši knjigi obiskovalcev je postal prvi uradni obiskovalec Postojnske jame, ki je od tega dogodka postala tudi uradna turistična destinacija. Notranje dele jame so odkrili leta 1818 ob pripravah na obisk avstrijskega cesarja in… Read More