13. maja 1941 je pri Češarkovi oziroma Lovšinovi lovski koči na Mali gori nad Ribnico prišlo do bitke med borci primorske narodnoobrambne organizacije TIGR in italijanskim okupatorjem, ki velja za prvi spopad na slovenskih tleh po okupaciji Kraljevine Jugoslavije in razkosanju slovenskega ozemlja.
Do bitke je prišlo zjutraj, ko so lovsko kočo, v kateri so bili tigrovci Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik, obkolili
italijanski karabinjerji in trije nekdanji jugoslovanski orožniki. Tem naj bi tigrovce izdal Filip Tekavec – Gašper predvojni komunist in poznejši poveljnik Ribniške čete. V prvem streljanju sta bila ranjena Zelen in Kravanja. Sledila je vdaja Majnika, napadalci pa so zajeli tudi Kravanjo, medtem ko je Zelen vztrajal v boju. Majnik in Kravanja sta kasneje uspela pobegniti, Majnik že ob predaji, Kravanja pa po štirih mesecih iz bolnišnice, in se pridružila partizanom, kjer sta padla v sumljivih okoliščinah. Napadalci so čez nekaj ur dobili pomoč dveh oddelkov italijanskih vojakov, oboroženih z minometi in strojnicami. Prišlo je do novega spopada, v katerem so Italijani uporabili več kot dvajset min in ročnih bomb. Zelen se je znašel v brezizhodnem položaju in si vzel življenje, s tem pa postal prvi Slovenec, ki je po okupaciji Slovenije v drugi svetovni vojni padel v boju proti okupatorjem.
Danilo Zelen (1907-1941) je bil del tigrovskega vodstva, po fašističnem preganjanju se je preselil v Ljubljano in se s soborci redno ilegalno vračal na Primorsko spodbujati odpor in izvajati oborožene akcije proti fašistom. Zaradi tega so ga italijanske oblasti razglasile za enega najnevarnejših nasprotnikov, za njim razpisale tiralico in ga na prvem tržaškem procesu (1930) v odsotnosti obtožili protidržavnega in terorističnega delovanja. Leta 1938 je bil med načrtovalci atentata na Benita Mussolinija, ki so ga v zadnjem trenutku odpovedali.
Organizacija TIGR, ki ime nosi po začetnicah krajev Trst, Istra, Gorica, Reka, je nastala septembra 1927 z namenom upreti se italijanskemu fašističnemu zatiranju. Med drugim so tigrovci že pred začetkom vojne organizirali široko razpredeno obveščevalno mrežo na Primorskem, zbrane podatke pa so pošiljali obveščevalnemu centru poveljstva Dravske divizije v Ljubljani in pozneje tudi britanski obveščevalni službi. Kljub temu in dejstvu, da so se v vojni vključili v OF, pa so komunistični veljaki nanje že med vojno gledali s precejšnjim nezaupanjem, ki se je po njej le še okrepilo. Tigrovci so bili potisnjeni na stranski tir in izločeni iz kolektivnega spomina, zaradi česar je bilo na prvo obeležitev bitke na Mali gori potrebno čakati vse do leta 1991, na uradno slovesnost pa do leta 2005.
