15. junija leta 1215 sta v vasici Runnymede v bližini Londona angleško plemstvo in duhovščina prisilila Ivana Brez zemlje (brata kralja Riharda I. Levjesrčnega), da je s svojim pečatom potrdil Magno carto Libertatum oz. Veliko listino svoboščin. Ta listina je bila najpomembnejši staroangleški zakon, ki je odločilno omejil moč angleških vladarjev. Nastal je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede kraljevih pravic. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona.
Nobena stran se dogovora ni držala, tako da je papež Inocent III. dokument kmalu razveljavil. Sledila je t.i. »Prva baronska vojna (1215-1217)«. Leta 1216 je kralj Ivan umrl, njegov sin Henrik III. pa še je istega leta ukazal listino malo spremeniti in jo na novo izdati. Ob desetletnici prve izdaje, leta 1225, je bil dokument znova izdan, Henrikov sin, Edvard I. pa je leta 1297 določil, da dokument postane del angleškega Ustavnega zakona.
Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Listina je zagotavljala določene angleške politične svoboščine, varovala cerkev pred vplivom monarhije, preuredila zakone in sodstvo ter nadzorovala vedenje kraljevih uradnikov.
Velik del listine je bil prepisan iz Listine svoboščin kralja Henrika I., izdani ob njegovi zasedbi prestola v letu 1100. Ta je kralja zavezovala k spoštovanju zakonov, ki urejajo ravnanje s cerkvenimi dostojanstveniki in plemiči. Zagotavljala jim je določene svoboščine. Sestavljalo jo je 63 členov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji. Do današnjega dne so ohranjeni še štirje primerki od originala izdanega pred več kot 800 leti.
