15. junija se je rodil Herbard VIII. baron Turjaški. Bil eden največjih vojnih herojev Kranjske, član znamenite plemiške rodbine in zaščitnik slovenskega protestantizma. Kot mlad plemič se je šolal na Dunaju, na vojvodskem dvoru Kleve se je učil dvorjanskega vedenja in viteških veščin, hkrati pa se je navdušil na idejo protestantizma in cerkvene reforme. Po očetovi smrti se je vrnil okoli leta 1541 na Kranjsko in stopil v vojaško službo v bojih proti Turkom na južni meji cesarstva. Izrazito vojaško nadarjen je hitro napredoval in se strmo vzpenjal po hierarhiji. Bil je glavar trdnjave Senj, kasneje pa celo namestnik vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine. Večkrat se je izkazal na bojnem polju kot vojskovodja, kjer je Turke z lahkoto premagal. Za vojne zasluge ga je cesar povzdignil v kranjskega deželnega glavarja in vrhovnega poveljnika Vojne Krajine. V zgodovino se je zapisal tudi zaradi junaškega poguma in tragične smrti leta 1575. Potem ko so Turki pri Budačkem popolnoma pokončali njegovo enoto s Herbardom na čelu, je nekaj plemičev vključno z njegovim sinom Volfom Engelbertom pristalo v ujetništvu. V zmagoslavnem slavnostnem vojaškem pohodu skozi mestne ulice Istanbula, so turški vojaki nosili na kopju nabodeno rdečebradega Herbarda in njegovega kamerada in sorodnika Friderika Višnjegorskega. Turki so za njuni odsekani glavi in za ujetega Volfa Engelberta zahtevali visoko odkupnino, z denarjem pa so v Banjaluki postavili džamijo, ki se je po svojem graditelju in zmagovalcu bitke pri Budačkem Ferhad-paši imenovala Ferhadija. Auersperg je bil pokopan v protestantski špitalski cerkvi v Ljubljani, kjer je imel veličasten nagrobnik. Turjaški grofje oziroma knezi so odsekani glavi obeh vojskovodij ohranili do današnjih dni. Herbard Auersperg predstavlja skupnega prednika vseh še danes živečih Auerspergov. Njegovi vojaški uspehi so odmevali v literaturi in znanosti vse od njegove smrti do današnjih dni.
Herbard VIII. baron Turjaški (FOTO: Wikipedia Commons)
