24. septembra leta 1620 se je v Gorici rodil duhovnik, škof ter predvsem ljubljanski knezoškof Jožef (Joseph Von) Rabatta.
V 500 letni zgodovini ljubljanske škofije se je zvrstilo kar 35 škofov, ki bili močno vpeti v deželno in mestno zgodovino. Vse do 19. stoletja so najvišji škofovski položaj zasedali posamezniki iz močnih domačih avstrijskih plemiških rodbin. Ljubljanski škofje so imeli kot najvišji deželni predstavniki posvetne oblasti močan politični, kulturni in umetnostni vpliv, ki se je odražal tudi v zunanji podobi cerkvenih stavb. Med manj znanimi, a vseeno pomembnimi škofi, ki so imeli naziv knezoškofi, je bil na današnji dan leta 1620 rojeni Jožef grof Rabatta. Izhajal je iz furlansko-goriške plemiške rodbine, ki se je priselila iz Toskane. Že njegov ded je opravljal visoko državno uradniško funkcijo na položaju kranjskega vicedoma, ki so ga kot cesarskega komisarja leta 1601 Uskoki pri Senju ustrelili. Njegovemu očetu Antonu, kapitanu gradiške utrdbe proti Benečanom, je uspelo napredovati v aristokratski hierarhiji od gospoda, barona in vse do grofa.
Jožef Rabatta je edini malteški vitez med dosedanjimi ljubljanskimi škofi. V njihov red se je vključil kot mladenič in študiral na njihovem sedežu na Malti. Kasneje je postal komendator redovnih posestev na Češkem in v Avstriji. Kot vojak se je bojeval nekaj let celo s Turki in prepotoval evropsko celino. Na Dunaju ga je cesar Ferdinand III. imenoval za poveljnika telesne straže prestolonaslednika Ferdinanda. Bil je tudi v diplomatski službi kot veleposlanik v Beneški republiki. Po njegovi smrti je bil imenovan za vrhovnega upravitelja dvora in vzgojitelja nadvojvode Karla Jožefa.
Ko je še drugi cesarjev sin umrl, se je Jožef Rabatta odločil za duhovniški poklic, že isto leto pa ga je cesar imenoval z ljubljanskega nadškofa, ki je funkcijo opravljal skoraj štiri desetletja vse do svoje smrti leta 1683. Cerkveno politiko je vodil v skladu s tridentinskim koncilom. Zavzemal se je za uporabo slovenščine v pridigah ljubljanskih avguštincev in dovolil uporabo slovenskega prevoda Dalmatinove biblije.
Njegovo obdobje škofovanja je povezano z barokizacijo ljubljanskih in drugih cerkva. Na pogorišču mestnega senika, ko je v Ljubljani požar v bližini Karlovških vrat uničil okrog petnajst lesenih hiš, je julija 1672 blagoslovil temeljni kamen bodoče cerkve sv. Florijana, zavetniku gasilcev in priprošnjiku za pomoč pri požarih. Škof Rabatta je leta 1670 pri arhitektu Francescu Rosini naročil načrte za novo baročno stolnico, vendar so zaradi pomanjkanja denarja romansko baziliko prenovili in jo podaljšali z novim prezbiterijem, kjer je novo oltarno sliko naredil beneški slikar Pietro Liberi. Nadzidal in dokončal je letno škofovsko rezidenco dvorec Goričane. Jožef grof Rabatta je bil tudi velik zbiratelj knjig in zemljevidov. Zanimiv pa je tudi podatek, da je leta 1679 izdal latinsko knjižico s higienskimi napotki v času kuge. Pokopan je v Scarlichijevi grobnici v ljubljanski stolnici.
Ljubljanski knezoškof Jožef Rabatta (1664–1683) – FOTO: Wikipedia
